##IMAGE-2242284##

Kot smo poročali, je bil decembrski nastop skupine Laibach ob 1. rojstnem dnevu Anton Podbevšek Teatra preložen in v prvem poklicnem gledališču v Novem mestu bo ena najbolj znanih in uspešnih slovenskih skupin nastopila nocoj ob 20. uri. Ob decembrskem nastopu je Matjaž Mazovec posnel intervju, ki je na voljo v poslušanje na spletnih straneh Studia D, na portalu pa vam ponujamo prepis njunega pogovora.

Oddaja Mazzy predstavlja z dne, 21.12.2007

Skupina Laibach že dobri dve desetletji pomeni sinonim za vrhunsko glasbeno izraznost, ki pa je glasbeni presežek uveljavila predvsem v tujini. Ob politični oporečnosti znotraj nekdanjega sistema so Laibach s čutno neposrednostjo in pripadnostjo takrat novi kulturni frakciji Neue Slowenische Kunsta presegli institucionalen pojem države in to dejstvo projecirali v drugačen in širšim ljudskim množicam velikokrat nejasen glasbeni izraz. Nedvomno so Laibach poleg bratov Avsenik in še nekaterih klasičnih ustvarjalcev največja slovenska glasbena znamka. Na svoji aktualni turneji, v okviru katere se bodo Laibach jutri zvečer ustavili tudi v novomeškem Anton Podbevšek Teatru, predstavljajo svojo zadnjo ploščo Volk, pred omenjenim koncertom pa je Mazzy ekskluzivno za Studio D izvedel pogovor z enim od nosilcev projekta Laibach Janijem Novakom.

Za nekakšen zaključek letošnjega dela koncertne turneje, torej v tem letu, ste se odločili, da obiščete tudi Novo mesto oziroma Anton Podbevšek Teater. Ali gre za kakšno simboliko znotraj tega koncerta?

To bo verjetno treba vprašati g. Bergerja, kaj je s to gesto hotel. Kar se pa nas tiče, mi smo seveda veseli, da bomo lahko nastopali tudi v Novem mestu. Končno, prvič. In to v teatru Antona Podbevška, kar nam je seveda v posebno čast.

Kako Laibach v novem tisočletju nagrajuje institucijo, ki ste jo idejno postavili in izdelali že v 80.?

Nadgrajujemo? Težko je reči, da kaj prav blazno nadgrajujemo. Seveda razvijamo naprej to, kar delamo. To, kar smo začeli že v 80., razvijamo pač po najboljših močeh. Cela zadeva je zdaj postala večja od nas, to je definitivno in smo oz. imamo pač neko določeno odgovornost do projekta. In včasih nas projekt sam vodi, včasih pa ga tudi mi malo usmerjamo.

Glede na dejstvo, da ste v zadnjem letu v okviru promocije zadnje plošče Volk prekoncentrirali skoraj celo Evropo, me zanima, kakšen je odziv evropske publike na novo ploščo oz. skladbe, ki se na tej plošči nahajajo? Konec koncev, ste jim ponudili nekaj, kar je pravzaprav njihovega.

Odzivi so različni. V glavnem so dobri. Eni tudi mogoče vzhičeni. Verjetno pa je tudi kakšen slab vmes, ampak na to smo navajeni. Tako pač je v teh časih. V glavnem so pa ljudje kar presenečeni nad ploščo in odzivi so tudi pozitivni, tudi nad koncerti.

Ali se pripadnik nekega naroda dejansko lahko oz. mora poistovetiti s himno?

To je, to je tudi vprašanje, ki ga v bistvu postavljamo na tej plošči. Zanimivo je gledati recimo reakcije različnih publik v različnih dvoranah in v različnih državah. Kako reagirajo dejansko na lastno himno, s katero ponavadi odpremo koncert. In seveda, eni so mogoče malo bolj entuziastični, ko slišijo svojo himno, drugi pa malo manj. Recimo Nemci so ponavadi malo bolj zadržani. Medtem ko so kakšni Francozi in Angleži zelo navijaško razpoloženi. Zanimivo je bilo v Beligiji, v Bruslju, kjer sedaj poteka znan politični razkol in razdelitev in tako naprej. In seveda smo začeli z belgijsko himno in polovica ljudi je žvižgala, polovica pa ploskala. Je bilo precej zanimivo.

Vemo, da je Evropa na nek način ali vsaj nekateri jo želijo razdeliti na t.i. mlado in staro Evropo. Ali se Slovenci z glasbo skupine Laibach po tvojem mnenju lahko uvrščamo med države stare Evrope? Ali smo vendarle glasbeno država nove Evrope?

To je treba pogledati v širšem kontekstu. Slovenija ima neko glasbeno tradicijo, ki spada v kontekst stare Evrope. Tu govorim predvsem o klasični glasbi, o Gallusu ipd.. Seveda pa obstaja nova glasbena scena, ki pa mislim, da spada v tradicijo nove Evrope.

Koliko je slovenska javnost v zadnjem desetletju napredovala v dojemanju glasbenega in tudi idejnega naboja skupine Laibach?

Hja, mislim... Tudi slovenska javnost se spreminja. In dejansko je vprašanje, koliko je sedaj res... jaz ne vem. Saj mi ne zahtevamo ne vem kakšno... To, kar pač ponujamo, to ni tako blazno zahtevno. Ljudje seveda lahko to sprejmejo ali pa zavržejo, lahko tudi uživajo ali pa ne uživajo. Jaz mislim, da je to pač že medij takšen, kjer se konstantno razvija neka nova generacija ljudi, neka nova generacija poslušalcev. In seveda vsaka nova generacija drugače gleda na to, kar se pač dogaja okoli njih. In tudi drugače dojema našo glasbo. Mislim, da v 80., ko se je Laibach začel, da so bili čisto neki drugi... bil je nek drug kontekst, drug zgodovinski kontekst in so to ljudje seveda drugače dojemali. Sedaj pa je nova generacija na sceni.

Koliko Laibach trenutno aktivno sodelujete z ostalimi člani kolektiva Neue Slowenische Kunst?

Neue Slowenische Kunst ne obstaja več takšen, kakršen je obstajal v 80. letih. 80. leta so bila ena specifična doba, ki je med ostalim dobila tudi Neue Slowenische Kunst, ki je bil v nekem smislu posledica dejstva, da je Laibach postal prepovedan v samem začetku 80. In potem se je iz te prepovedi Laibach razširil na Neue Slowenische Kunst, v vse možne medije. S časom pa se je zadeva razvila v to, kar smo sami imenovali NSK država. Skratka célo to gibanje je preraslo samo sebe in danes obstajamo kot neke vrste globalna ideja, ki vključuje ljudi iz celega sveta kot državljane NSK. In, skratka, cela ta ideja Neue Slowenische Kunst takšna, kakršna je obstajala v 80., ne obstaja več. Obstaja NSK država, ki je država brez teritorija, ki obstaja v času. Znotraj te države smo še vedno povezani tudi bivši člani Neue Slowenische Kunst na določenih projektih, a ta povezava je drugačna, kot je bila v osemdesetih.