Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kajin Vrtiljak podob v Simulakru


I. V.
15. 9. 2015, 16.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20150911_03177_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20150911_03177
20150911_03205_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Kajo Urh in njeno razstavo, ki je v Simulaker prišla prek natečaja Prva priložnost, je predstavila kustosinja Marina Katalenić. (Foto: I. Vidmar)

V novomeški galeriji Simulaker je ta čas na ogled slikarska razstava Vrtiljak podob študentke akademije za likovno umetnost v Ljubljani Kaje Urh. Gre za prvo klasično slikarsko razstavo v tej galeriji po daljšem času, čeprav tudi Kajino slikarstvo ne skriva povezave s sodobnimi mediji, a se to vendarle dogaja na nekoliko drugačen način.

Kajine slike so angažirane, družbeno kritične, polne simbolike in jasnega mnenja o stvareh, ki se dogajajo po svetu, razvitem, nerazvitem, tretjem, razpadajočem ... Kajine podobe prihajajo s fotografij, ki jih večino poznamo iz medijev in predvsem z medmrežja, s fotografij politikov, ljudi in ovc, protestnikov in demonstrantov, vojakov, otrok med igro v peskovniku, lovskih psov. Te fotografije, prepletene v zgodbo o oblasti, manipuliranju z ljudmi, njihovemu protestu in uporu ter odzivu oblastnikov na upor, se z ene stene selijo na slike, ki jim visijo nasproti, na njih pa se več fotografij z razlivanjem po platnu zliva v eno podobo. Tako se na istem platnu prepletajo podobe protestnika in ovc ali pretepajočih se politikov in otrok v peskovniku.

Ob odprtju je Kajo Urh predstavila kustosinja galerije Simulaker Marina Katalenić, ki je v spremnem besedilu med drugim povedala: "Kaja prenaša te 'odslužene' podobe v slikarski medij, saj kot pravi, nosi ta težo človeške prisotnosti, v polni ločljivosti, v naravni velikosti in v realnem času. Končni rezultat je izjemno prepričljiv vtis kolažiranja razrezanih fragmentov, pri čemer umetnica združuje podobe, ki nimajo logične povezave, razen te, da si sledijo v zaporedju vrtiljaka kot enakovreden del stvarnosti ... Največje delo na razstavi, The Gravity of Species, je tako montaža treh različnih spletnih podob. Kdo ne bi v njem prepoznal izreza kultne fotografije poljuba ob razglasitvi ameriške zmage nad Japonsko? Zdi se, da bi želelo naše oko sestaviti podobo v celoto, a pri iskanju nadaljevanja mornarjeve temne obleke in belega krila medicinske sestre trči v podobo dveh besnečih pasjih gobcev. V naslednjem trenutku več ne ločiš človeka od zveri; nasilje neizogibno postane del zgodbe poljuba. Nadalje lahko v delu We can do it v moških likih prepoznamo figure politikov, katerih dramatične geste se krešejo ob mirni uprizoritvi otroške igre v mivki, ki preseva skozi, medtem ko se podobna napetost ustvarja med revolucionarnimi držami moških na slikah Brighter Future in Sheep will rise again ter podobami mirnih v nas zazrtih ovčjih obrazov."


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.