Sinoči se je s pogovorom o Miranu Jarcu v galeriji Krka v Ločni zaključil 37. dolenjski knjižni sejem. O pesniku, dramatiku in pisatelju, sopotniku novomeške pomladi  in njegovem opusu sta se s Carmen L. Oven pogovarjala urednik prvih treh zvezkov Zbranega dela Mirana Jarca Drago Bajt in dr. Marijan Dović, ki pripravlja naslednje zvezke Jarčevih zbranih del.

Tokrat sta urednika Jarčevih zbranih del precej pozornosti posvetila tudi odnosu med Miranom Jarcem in Antonom Podbevškom, ki je bil milo rečeno precej napet. Podbevšek je Jarcu očital, da njegova romantična poezija ni času primerna, saj so se tedaj med in neposredno po prvi svetovni vojni dogajale velike stvari, tragične in usodne, tako za slovenski narod kot za Evropo. Čeprav se Jarc ni pustil prepričati, pa se, kot je povedal Dović, ni mogel ogniti temu, da ne bi, kot večina njegovih vrstnikov, padel pod Podbevškov vpliv, ki se pozna v marsikateri njegovi pesmi.

Drago Bajt je med drugim tudi izpostavil dejstvo, da so bili tedanji literati v primerjavi z današnjimi izjemno plodoviti in da so tako rekoč v rosni mladosti ustvarjali velika in zrela dela, čeprav so nekateri umrli zelo mladi, pa so za sabo pustili izjemen opus.

Druga pomembna značilnost tedanjih novomeških ustvarjalcev oziroma bolje rečeno umetnikov iz Jarčeve generacije je, da so jih zanimala številna področja. "Iz njihovih pisem je skoraj nemogoče razbrati, kdo od njih je ali bo slikar, kdo pesnik, kdo glasbenik," je povedal Dović in dodal, da sta se Jarc in Božidar Jakac med drugim zelo zanimala tudi za tehniko.