Iz sosednje ulice v Simulaker
Z Brez besed se v Galeriji Simulaker tokrat predstavlja znanec iz sosednje ulice, Dilančeve, Bojan Meserko, v Novo mesto pred časom priseljeni Ljubljančan, pisatelj znanstvene fantastike in prevajalec. Brez besed je namreč naslov njegove likovne razstave, ki jo je pripravil za prizorišče sinočnje predstavitve svoje nove pesniške zbirke Kričanja, šepetanja, izginevanja in literarnega večer ob tej priložnosti.
Pravzaprav je naslov razstave v veliki kontradikciji z vsebino, saj je večina njegovih likovnih del narejena prav iz besed, iz množice besed, zapisanih na trakovih, iz katerih je na bolj ali manj domiseln način Meserko kreiral svoje likovne stvaritve, tako kot se iz besed kreirajo njegove pesmi.
"Te slike (literatura, glasbene kompozicije) posvojimo, ponotranjimo, ponovno jih dematerializiramo in sedaj jih nosimo v sebi. Se jih spominjamo, (ne)pričakovano nas neki dogodki, situacije in stvari v vsakdanjem življenju asocirajo na ta enkratna doživljanja iz naše preteklosti. In ne vemo, ali želimo te slike še enkrat videti, te knjige še enkrat brati, to glasbo še enkrat slišati, ali pa bi mogoče raje ohranili to iluzijo, ta večni plamen in ogenj že doživetega nedotaknjen in nanj ne bi dodajali novih polen ob »drugih branjih« slik, knjig in glasbe, ker bi ta lahko ogenj zadušila in pogasila.
... (a) če je v slikah umetniški ogenj, katerega žar in svetlobo smo začutili, ko smo te slike videli, jim tudi pravi ogenj ne more škoditi. Namreč: to primarno arhetipsko toplino začutene bližine bomo celo življenje nosili v sebi. Neuničljiva je," je v spremni besedi k zbirki pesmi zapisal Milan Pirker.
Kričanja, šepetanja, izginevanja je Meserkova druga pesniška zbirka. Prvo, Mene nas je mnogo, je v samozaložbi izdal leta 1979.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
