Nika Zorjan: Zaradi stisk v preteklosti je ostala celo brez glasu
O poroki in otrocih ne želi razmišljati pod pritiskom družbenih pričakovanj.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za Niko Zorjan je izjemno leto. Dve zlati piščali, nova uspešnica Pardon in vse drznejša odrska podoba potrjujejo, da je trenutno ena najbolj vročih slovenskih pop izvajalk. A ko ugasnejo odrske luči, največji mir še vedno najde doma v Prekmurju, kjer na dvorišču ob bazenu opazuje štorklje in si nabira novo energijo.
Po dveh zlatih piščalih je prišel Pardon. Ali zaradi nagrad ustvarjate z večjo samozavestjo ali večjim pritiskom?
To, da sem prejela dve zlati piščali, je bilo zame popolnoma nepričakovano. Že sama nominacija mi je pomenila ogromno, potem pa sem najprej osvojila nagrado za pesem Kliše, česar sem bila neizmerno vesela. Ko so me kmalu zatem razglasili še za izvajalko leta, sem ostala brez besed. Res nisem pričakovala, saj je bilo med nominiranci toliko odličnih glasbenikov. To mi daje dodatno motivacijo, da ostanem dosledna pri svojem delu. Seveda se tudi pri meni kdaj pojavijo dvomi, a si takrat rečem, da moram vztrajati. Glasba je del mene že od otroštva. Če je pesem všeč meni, je to najpomembnejše, saj verjamem, da bodo to začutili tudi poslušalci.
Besedilo za Pardon ste napisali sami. Koliko je v njem vaših osebnih izkušenj in koliko domišljije?
Zanimivo je, da se je vse skupaj začelo povsem spontano. Najprej smo posneli demo, v katerem sem pela v izmišljeni francoščini, med snemanjem pa sem čisto instinktivno izgovorila besedo »pardon«. Ko je skladbo slišal Matjaž Vlašič, je takoj rekel, da mora ta beseda ostati, ker je drugačna, zapomnljiva in je še nihče ni uporabil kot naslov pesmi. Šele nato sem okoli nje zgradila celotno zgodbo. V pesmi sicer ni moje osebne izkušnje, Mislim, da se vsak kdaj znajde v položaju, ko med dvema obstaja kemija, a ve, da je bolje reči »pardon« in izbrati sebe.
V videospotu za Pardon je veliko glamurja in plesa. Je to smer, v katero želite razvijati svojo odrsko podobo?
Vsekakor. Predvsem sem odkrila, kako zelo obožujem ples. Dolga leta sem mislila, da sem dobra le pri spontanem plesu na veselicah, potem pa sem skozi nastope in snemanje videospota ugotovila, kako zelo uživam tudi v koreografijah. S plesalkami smo se odlično ujele in postale prijateljice, zato sem se odločila, da bom plesu posvetila še več časa. Moj cilj je, da se razvijam ne le kot pevka, ampak tudi kot odrska izvajalka, ki občinstvu ponudi celovito glasbeno in vizualno doživetje.
Poleti imate veliko nastopov, med drugim ste bili na festivalu Pivo in cvetje v Laškem. Kaj vam je ljubše – veliki festivalski odri ali manjši koncerti, kjer ste občinstvu povsem blizu?
Če moram izbirati, so to gotovo veliki festivalski odri. Več ko je ljudi, močnejša je energija in več povratnega odziva dobim od občinstva. To je poseben občutek. Seveda ima vsak nastop svoj čar. Tudi manjši koncerti so lahko zelo intimni in čustveni, a veliki odri, plesalke, bend in množica ljudi ustvarijo energijo, ki jo je težko opisati z besedami.
Kako pomemben pa vam je dom, ko potrebujete pristan miru?
Dom mi pomeni ogromno. Ravno pred kratkim sem po nastopu ležala sredi domačega dvorišča v kopalkah in opazovala štorklje, ki jih imamo pri nas. Prijateljica mi je rekla: »Kako neverjeten mir imate tukaj.« In res ga imamo. Moje Prekmurje bo vedno moj dom. Tudi če se bom nekoč preselila v Ljubljano, kar se bo verjetno zgodilo zaradi dela, bom izkoristila vsako priložnost, da se vrnem. Tukaj se mi srce umiri in čas teče drugače. Odraščala sem v hiši. Poleti imamo na dvorišču bazen, veliko časa preživim z družino in kužkom, v bližini pa je še reka Mura. Zame je to pravi raj na zemlji.
Zdi se, da danes veliko bolj poslušate sebe kot nekoč. Kdaj ste se tega naučili?
Dolga leta sem svojo intuicijo sicer slišala, a je nisem poslušala, ker nisem želela nikogar prizadeti ali razočarati. Potem pa sem ugotovila, da telo vedno pokaže, kadar ne ravnaš v skladu s sabo. Pri meni se je to odrazilo tudi na glasilkah. Danes veliko bolj zaupam sebi. Naučila sem se, da ni nič narobe, če kdaj rečem »ne«, in da bodo ljudje, ki me imajo res radi, to razumeli. Intuicija me do zdaj še ni pustila na cedilu.
Kaj vas danes bolj prizadene – kritike na družbenih omrežjih ali razočaranje ljudi, ki jih poznate?
Veliko bolj me prizadene razočaranje ljudi, ki jih poznam. Komentarjev na družbenih omrežjih skoraj ne berem več. Seveda ne bom rekla, da me ne prizadenejo, saj sem še vedno človek, vendar vem, da pogosto veliko povedo predvsem o tistem, ki jih piše. Veliko težje sprejmem, če me razočara nekdo, ki sem ga spustila blizu sebe. Hitro se navežem na ljudi in jim zaupam, zato takšne stvari veliko bolj bolijo kot anonimni komentarji.
Če bi lahko današnja Nika srečala Niko iz časa Misije Evrovizija, kaj bi ji svetovali?
Rekla bi ji: »Kar pogumno. Verjemi vase, poslušaj svoje srce in vse bo prišlo ob pravem času.« Po drugi strani sem prepričana, da se je vse zgodilo natanko tako, kot se je moralo. Vsaka izkušnja, tudi tista težja, me je nečesa naučila in me oblikovala v človeka, kakršna sem danes. Prav zato danes ne bi spreminjala ničesar.
Vstopili ste v trideseta leta, ko se ženske pogosto srečujejo z vprašanji o poroki in otrocih. Kako odgovarjate nanje?
Takšna vprašanja dobivam pogosto, vendar me ne motijo več. Seveda si želim ustvariti družino in nekoč postati mama, saj imam otroke zelo rada, a si ne želim ustvarjati pritiska. Trenutno sta v ospredju glasba in kariera. Življenje me je naučilo, da se stvari zgodijo takrat, ko je pravi čas. Verjamem, da bo tudi pri meni tako. Moj cilj je, da bom lahko ustvarjala glasbo vse življenje, vse drugo pa bo prišlo, ko bo namenjeno.
Po naravi ste perfekcionistka. Vam ta lastnost pri delu bolj pomaga ali vas kdaj tudi utruja?
Mislim, da ima perfekcionizem dve plati. Zaradi njega želim vedno dati vse od sebe in poskrbeti, da je vse narejeno čim bolje. Po drugi strani si včasih naložim preveč dela in stvari težko prepustim drugim, ker imam rada nadzor nad tem, kar ustvarjam. Prav zato se moram vedno znova opominjati, da si vzamem čas zase, se ustavim in zadiham. Naučila sem se, da mi ni treba biti ves čas popolna in da je počitek prav tako pomemben kot delo.
Kako skrbite za svoje duševno zdravje in kje potegnete mejo, ko začutite, da vas obveznosti začenjajo izčrpavati?
Priznam, da mi to ne uspe vedno. Tudi sama imam obdobja, ko se popolnoma posvetim delu in pozabim na počitek. Takrat hitro ugotovim, da sem si naložila preveč obveznosti. Vedno bolj se zavedam, kako pomembno je skrbeti zase. Pomagajo mi meditacija, podkasti in knjige o osebni rasti, predvsem pa čas, ki ga preživim doma v Prekmurju z družino, prijatelji in v naravi. Verjamem, da smo sami ustvarjalci svojega življenja in da z mislimi ter odnosom do sebe soustvarjamo svojo prihodnost. Zato si želim nameniti več miru, več počitka in več trenutkov, v katerih preprosto uživam. To je najboljša naložba vase.