Učenka Ema Kastrevc obiskuje 3. razred Osnovne šole Šmihel Novo mesto. Je prava umetnica. Z veseljem ustvarja tudi v podaljšanem bivanju. Rada riše. Njene risbe so prave umetnine. Z njimi sodeluje na raznih natečajih. Veliko likovnih izdelkov je bilo objavljenih in nagrajenih. Ima smisel tudi za pisanje pesmi. Nekaj njenih pesmi je bilo že objavljenih v šolskem glasilu ŠOK in na šolski spletni strani. Pesem o mami je imela objavljeno tudi v Dolenjskem listu in na spletnih straneh novice@lokalno.si in Šolski razgledi. Letos je napisala pesmi, ki jih z veseljem pošiljam, k trem pesmim pa je narisala tudi risbice.

Jesen

Ko listje odpada,
se veter smehlja.
Jesen je barvita,
rumena se zliva v oranžno,
rdeča v rjavo.
A ob sončnem zahodu so polja z ajdo
v naravi z živo zeleno travo
in z drevesom, polnih barv in spominov,
najlepše barve sveta.
A kdor se ni rodil na polju,
te lepote ne doživi.

Ob mesečini

Ob mesečini sem sedela
s šopkom žametno rdečih vrtnic.
List za listom je odpadal v reko.
V reki mojega življenja
se je lunin odsev opazil,
zaslišal zvok violin.
Naenkrat začutim toplino srca,
ki je prečudovita.

Ključ do ljubezni je ona

Je lepa kot angel,
ki prileti iz nebes,
nežna kot Marija Devica,
je ključ, ki odpira vsa vrata ljubezni,
je prelestna gospa.
Njena lepota je neopisljiva,
njena rdeča usta so kot vrtnica – najlepša.
Ona je solze in strast,
srce čisto kot kristal.
Ona je moje življenje,
je nekaj več kot ljubezen,
je toplina mojih oči,
je dekla mojih sanj.

Ema je napisala pesem tudi zame, saj jo že drugo leto poučujem v podaljšanem bivanju. Pri njenem ustvarjanju jo spodbujam. Pošiljam torej pesem, ki jo je spisala zame.

Za učiteljico Heleno

Že dve leti vas poznam.
Z vami se družim enkrat na dan,
se skupaj veselimo ter žalostimo.
Ste vrtnica rdeče bela.
Bela pomeni nežna,
rdeča pa vesela.
Že drugo leto smo skupaj
in se veselimo.
Ta vrtnica ste vi gospa.

Zbrala njena učiteljica Helena Murgelj