Bilo je nekoč...
Celo leto so »polanski« otroci pridno hodili na Cicibanove urice. To je bil čas, ki je bil namenjen samo njim. Pa je prišlo toplo vreme in zadnje srečanje pred počitnicami smo preseli na gasilski vrt. Povabili smo gospo Marijo, ki se še spomni, kako je bilo nekoč.
Da otroci niso tratili svojega časa, so morali pomagati pri delu, največkrat so bili pastirčki in pastiričice. To je bil vesel, a tudi žalosten čas, če so izgubili kako jagnje. Vesel pa je bil zaradi pastirskih iger, kjer so se odvijale prave vojne med ravbarji in žandarji, spodbijali so kozo, se igrali, skrivali, deklice pa so rade "štrikale" in kaj prebrale. Najboljša od vsega pa je bila malica. To je bila skromna malica, nekaj krompirjev ali jabolk. Pastirji so zakurili ogenj in si krompir spekli, v jesenskem času pa so se greli. O vsem tem nam je pripovedovala gospa Marija.
Ta popoldan smo se odločili, da bomo pastirčki in pastiričice. Vse smo počeli. Celo čisto pravo kozo klanf smo imeli. Zakurili smo si ogenj, si spekli malico in se potem igrali ter počeli pastirske vragolije. Medtem pa so naše ovce čuvali električni pastirji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
