I. Vidmar

I. Vidmar

Pesnik, pisatelj, filozof, politik in partizan Edvard Kocbek je bil v četrtek tema literarnega večera, ki sta ga v okviru projekta Knjižnica slapih in slabovidnih v Knjižnici Mirana Jarca pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto, gosta pogovora, ki ga je povezoval Mitja Sočič, pa sta bila ravnatelj Anton Podbevšeka Teatra Matjaž Berger in igralec Pavle Ravnohrib.

Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih, je v uvodu v pogovor omenil na nek način tragično povezanost slepih in slabovidnih oziroma njihovega združenja s Kocbekom, saj se prav z izjavo, da slepi vidijo, kar Kocbek ne vidi, začel njegov pregon, obenem pa je opozoril na tesno povezanost njegovega očeta s Kocbekom in njegovo povezanost s Kocbekovim sinom.  Med drugim je povedal tudi, da slepi in slabovidni več berejo kot ostali ljudje: "Zaradi slepote nam del življenja primanjkuje, zato ga pogosto nadomeščamo z literaturo."

Matjaž Berger je Kocbekovo osebnost in njegov pomen orisal predvsem s filozofskega vidika ter pozornost posvetil njegovi drugačnosti oziroma neprilagojenosti, kot so to videli drugi: "Kocbek je bil intelektualec in neprilagojenost je značilnost intelektualcev, za razliko od politikov, ki se imajo za intelektualce, a to niso in zato ne morejo biti neprilagojeni."

Pavle Ravnohrib se je s Kocbekom pobliže spoznal, ko so v Mladinskem gledališču v osemdesetih letih pripravljali dramsko uprizoritev štirih njegovih novel: "Moji kolegi tedaj Kocbeka niso razumeli, meni pa je bilo lažje, saj sem imel ta razkol v družini - oče je bil kot sodelavec NOB interniran in je konec vojne dočakal v Buchenwaldu, ena polsestra je bila poročena z domobrancem, druga s partizanom, polbrat je med vojno tragično preminil, a v družini zaradi teh stvari nismo bili nikoli sprti."

V drugem delu literarnega večera sta Berger in Ravnohrib brala izbrana besedila iz Kocbekovih del, Berger je za to priložnost izbral odlomke iz Tovarišije, Ravnohrib pa iz Listine.