S.R.

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde za nasilje nanje, izpostavljajo tudi ob javnem odzivanju na očitke, ki bremenijo poslanca SD Janija Prednika.

Vodja poslancev SD Jani Prednik je v ponedeljek odstopil s poslanske funkcije. Za potezo se je odločil po medijskem poročanju o ovadbi, ki jo je zoper njega vložila bivša partnerka. Očita mu psihično in fizično nasilje. Prednik je v odzivu zapisal, da nikoli ni bil nasilen, je pa "v stiski odreagiral narobe". Zvrstile so se nekatere načelne obsodbe nasilja nad ženskami.

Nasilje ne pozna družbenih slojev

Do nasilja nad ženskami prihaja v vseh družbenih slojih, ugotavljata predsednici Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin in predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.

"Primer, ko je povzročitelj nekdo, ki je na položaju z veliko moči, za nas, ki delamo na tem področju, ni nič nenavadnega. Srečamo jih pogosto, čeprav so očem javnosti veliko bolj skriti. Ti povzročitelji imajo tudi več možnosti, da za to poskrbijo," ugotavlja Zabukovec Kerin.

Zmotno je prepričanje, da moški ne bo nasilen, če je izobražen, se strinja Plaz. "Gre za vrednostni sistem, ki ga goji in iz katerega vsakič na novo opraviči svoje vedenje. Ker pa je družbeno prilagojen, se zaveda, da je treba nasilje prikriti, kajti družbeno ni več sprejemljivo, da bi se do partnerke vedli kot do lastnine, ki jo lahko za dosego cilja tudi kaznuješ," ugotavlja.

Kot družba smo še vedno preveč popustljivi do nasilja

Po oceni sogovornic smo do različnih oblik nasilja v Sloveniji še vedno tudi preveč popustljivi in prizanesljivi. Politika rada poudarja, da imamo v Sloveniji do nasilja nad ženskami ničelno toleranco, a v nevladnih organizacijah ugotavljajo, da je to velikokrat le na deklarativni ravni.

"Velikokrat se namreč zgodi, da smo v besedah vsi zelo nenaklonjeni vsaki vrsti nasilja, ko pride do konkretnega primera v naši bližini, pa bi se vsi umaknili, opravičevali storilca ali prelagali odgovornost na žrtve," poudarja Zabukovec Kerin. Plaz dodaja, da se glede spolnega nasilja mnogi še vedno šalijo in da je tudi to močno sporočilo tako za žrtve kot za povzročitelje.

Žrtve nasilja pogosto tudi žrtve sekundarne viktimizacije

V praksi se velikokrat srečujejo s primeri, ko so žrtve deležne tako imenovane sekundarne viktimizacije, poudarja Zabukovec Kerin.

"Ne samo, da jim ne verjamejo, ampak njihova življenja secirajo bolj podrobno kot življenja povzročiteljev. Na ta način poskušajo prikazati, da so vsaj toliko odgovorne za nasilje, ki so ga utrpele, kot povzročitelji," ugotavlja sogovornica.

Pogosto se srečujejo tudi s primeri, ko se dejanja povzročiteljev poskuša relativizirati z razlagami, "da jim ne moremo uničiti življenj zaradi nekih zasebnih zadev". A se pri tem pozablja, da se življenja žrtev nasilja večinoma močno spremenijo. Če že niso uničena, pa vsaj za dolgo časa obstanejo, poudarja sogovornica.

Svoja dejanja pa pogosto opravičujejo tudi povzročitelji nasilja, ugotavljata sogovornici. Ti krivdo pogosto zvračajo na žrtve, porazdeljujejo odgovornost za nasilje nanje, češ da so jih izzivale in si niso mogli pomagati. Ali pa krivdo popolnoma zanikajo in sami sebe prikažejo kot žrtev, ugotavljata.

Pogost izgovor povzročiteljev je tudi, da so žrtve preobčutljive, da se je dejanje zgodilo v času, ko so bili pod vplivom alkohola ali drog, ter da trezni nikoli ne bi povzročili česa takega. "Ali govorijo, da so si žrtve poškodbe zadale same, zato da bi njih prikazale v slabi luči, pridobile prednosti v različnih pravnih postopkih in podobno," ugotavlja Zabukovec Kerin.

"Prevzemanje odgovornosti za nasilna vedenja je tisti trenutek, ko se lahko začne sprememba pri osebi, ki nasilje povzroča. Dokler za nasilje ne prevzame odgovornosti, je tudi sprememba nemogoča," opozarja Plaz.

"Nasilju je treba reči odločen ne"

Kot izpostavlja, se na Društvo SOS telefon vsako leto obrne okrog 3000 oseb, v glavnem žensk in otrok, ki doživljajo nasilje. Po slovenski nacionalni raziskavi pa je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta že doživela eno od oblik nasilja. "Nasilje nad ženskami je vseprisotno in povzroča poleg stisk tudi velik strošek za državo," poudarja Plaz.

Kot družba moramo nasilju nad ženskami reči odločen ne. Še posebej pa je pomemben odziv politike in nosilcev oblasti, ki ne smejo dovoliti minimaliziranja nasilja, ki se ga pogosto poslužujejo povzročitelji, poudarjata sogovornici.

"Če dajemo drugačna sporočila, s tem dajemo svojevrstno dovoljenje, da se nasilje nadaljuje. S tem pa vsako žrtev nasilja, ne samo tiste, o kateri govorimo, spravljamo v večjo nevarnost," poudarja Zabukovec Kerin. Odstop poslanca Prednika vidi kot enega od korakov v pravo smer.

Nasilje ni prepir ali konflikt, temveč grob poseg v osebno integriteto druge osebe z namenom in ciljem, da se bo počutila ponižano, prestrašeno in ogroženo, se strinja Plaz. "Samo z jasno držo proti nasilju lahko postavimo mejo tistim, ki nasilje opravičujejo in ga še celo povzročajo," poudarja.

Žrtvam nasilja je po njenih besedah treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde nanje.

"Sporočilo za žrtve, ko pride do razkritja nasilja v javnosti, je, da pot iz nasilja obstaja in da se lahko zgodi kjerkoli, kjer ni spoštovanja in enakovrednosti v odnosu. Pomembno sporočilo povzročiteljem je, da je nasilje nesprejemljivo in da zanj ni opravičila. Verjamem, da se primeri nasilja še posebej dotaknejo žrtev, ki so še vedno v nasilnih zvezah, saj opazujejo, kako se bo družba, okolica, odzvala in ali se lahko počutijo dovolj varne, da tudi same poiščejo pomoč," še ugotavlja Plaz.