Arhiv Štajerskega Tednika

V hiši več ni bilo varno bivati, zato sta se mlada starša Tea in Tomaž z otrokoma preselila k sosedom. To je bila rešitev v sili. Sosedom, ki so jih vzeli pod streho, sta še danes nadvse hvaležna. Ker so uvideli, da v hiši ne bo več mogoče živeti, saj so razpoke okoli nje postajale iz ure v uro večje, so v treh dneh s pomočjo pridnih rok sorodnikov, prijateljev in sosedov iz hiše pobrali, kar je šlo. Danes je hiša popolnoma „gola“, brez strehe in čaka na rušenje.

S pomočjo juršinskega župana Roberta Horvata sta Tea in Tomaž začela iskati začasni dom. Želeli so ostati v Juršincih, saj sta bila otroka vajena okolja in bivanja med svojimi vrstniki. Danes sta oba osnovnošolca, Lucija obiskuje prvi in Jaka tretji razred. Po vztrajnem iskanju je družini uspelo najti lepo urejeno hišo, v katero so se pred poletjem preselili. Delno so jo opremili s svojim pohištvom in že to je bil majhen obliž na globoko rano, ki jim jo je prizadejala majska ujma. Oba otroka imata v najemniški hiši pohištvo iz svojih otroških sobic, tako da sta začutila, da je tudi tukaj njun dom, na katerega so se vsi štirje kar hitro navadili. V najemniški hiši so začasno, kakor hitro bo mogoče, si ponovno želijo na svoje. „Smo v nakupu parcele, gradili bi na Kukavi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku