Arhiv Dolenjskega lista

Starši pogrešanega Jureta Erjavca iz Sel pri Dolenjskih Toplicah so izdelali plakat, ki opozarja na pogrešanega sina. Ta konec tedna smo več plakatov opazili po Novem mestu. Kot dodajajo na novomeški policijski upravi, bodo obvestilne table postavili na več krajih v državi. Na tak način želijo opozoriti na Jureta, ki ga pogrešajo že od konca februarja letos.

Starši pozivajo, da če ima kdo kakršne koli podatke o pogrešanem, da o tem obvesti policijo na interventno številko 113 ali anonimni telefon policije 080 – 1200. Novomeški policisti in kriminalisti sicer še naprej iščejo pogrešanega.

Kot smo podrobneje poročali v tiskani izdaji Dolenjskega lista, je tisti petek, 24. februarja, Jure Erjavec odšel od doma kot običajno, kadar je šel zvečer malo ven s prijatelji. Nasmejan in dobre volje se je poslovil in odšel, a se ni vrnil. Starši so o tem takoj obvestili policijo, že dva dni kasneje je stekla obširna iskalna akcija, v katero so se vključili tudi njegovi prijatelji, vaščani in seveda policija. A kmalu se je izkazalo, da je izginotje bolj zapleteno, kot so mislili. Da se je morda zapletel v čudno družbo, ki bi ga znala speljati ali zapeljati. A kam? Avto, ki ga je pustil nasproti Hedere, so prevzeli starši. Jure pa je izginil takoj, ko je okoli enih zjutraj pojedel kebab. Kot bi se ugreznil v zemljo.

Novomeški kriminalisti, ki so ustanovili celo posebno skupino, ki se ukvarja z Juretovim izginotjem, so takoj stopili v akcijo, da bi ga našli. Ne le da so pregledali teren, kjer so fanta nazadnje videli, pač pa tudi kraje, kjer bi po namigih, ki so jih prejeli od občanov, lahko bil. Kriminalisti so od Juretovega izginotja opravili že več kot 170 razgovorov z osebami, ki so Jureta poznale ali bi lahko kaj vedele o njegovem izginotju. O pogrešanem je policija obvestila tudi tuje varnostne organe. Zaenkrat brezuspešno, zato ni čudno, da so se starši zatekli tudi v iskanje z alternativnimi možnostmi, na primer radiestezisti. Zaenkrat neuspešno.

»Mislila sem, da poznam svojega otroka, a v tem mesecu sem spoznala, da ga sploh ne poznam. Sva zelo dobra prijatelja, zaupnika, veliko mi je povedal, a nikoli mi ni dala niti najmanjšega namiga, da je kaj narobe, a očitno se mu je v življenju veliko dogajalo,« je za Dolenjski list dejala njegova mama Janja. Negotovost ubija, upanje pa ostaja. Upanje, da se bo Jure vrnil domov.