Štrukelj: če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, ne bo nič bolje
Na napoved ministra Boruta Rončevića o obsežni reformi slovenskega šolstva se je kritično odzval glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki meni, da je impulzivna reakcija na slabe rezultate najslabše, kar lahko minister naredi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je namreč v torek, kmalu po objavi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025, najavil veliko spremembo sistema vzgoje in izobraževanje. Slovenski 15-letniki so se namreč v zadnji raziskavi odrezali slabo in so dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Najbolj kritični sta matematična in bralna pismenost.
Rončević je med drugim napovedal veliko reformo šolstva z odpravo devetletne osnovne šole in številnimi drugimi ukrepi.
»Vse, kar se s tako kompleksnim sistemom počne, mora temeljiti na analizah in tehtnih odločitvah,« je v odzivu za STA poudaril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Štrukelj je prepričan, da v izobraževanju velja pravilo, da »trikrat premisliš in enkrat storiš«. Zato so impulzivne odločitve, za katere ne vedo, kaj bodo pomenile in kakšne posledice nosijo, najslabša možna reakcija na slabe rezultate raziskave, opozarja.
Štrukelj: gre za tipično reakcijo
»Populističen govor in enostavne poenostavljene rešitve pri izobraževanju žal ne delujejo, razumem pa, da so lahko za javnost zelo všečne,« je še navedel Štrukelj.
Dodal je da gre za tipično reakcijo politike, ki jo poznajo tudi iz drugih držav, kadar so soočeni s slabšimi podatki, da poskušajo hipno reagirati in vse, kar se je nabiralo leta, urediti z eno samo potezo. »To je popolna iluzija in popolno zanikanje kompleksnosti izobraževalnega sistema, ki zahteva dolgotrajno mučno delo, če hočete priti do nekih vsebinsko pomembnih rezultatov,« je kritičen Štrukelj.
Minister je med drugim napovedal manj obsežne učne načrte, ki so po Štrukljevih besedah »verjetno dobrodošli«, a je treba vedeti, kaj obsegajo, kako so strukturirani in h katerim ciljem bodo peljali.
»Izobraževanje ni piškot«
Prav tako ni jasno, kaj je motiv za napovedano združevanje Zavoda RS za šolstvo, Centra RS za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in Državnega izpitnega centra. Ima pa po Štrukljevih besedah napovedana ustanovitev Inštituta za edukacijske raziskave političen motiv, saj bodo tako lahko vplivali na smer izobraževalnega sistema.
»Izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen. To je zelo subtilen, kompleksen sistem, ki vključuje ogromno živih ljudi, otrok, staršev, učiteljev in praktično celotne javnosti,« je opozoril Štrukelj.
Tudi napoved zniževanja ravni izobrazbe, ki je potrebna za učitelje in učiteljice, po njegovem mnenju ne gre v pravo smer. »Če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, najbrž višje stopnje bralne pismenosti v Sloveniji naslednje leto ne pričakujemo,« je dejal Štrukelj. Minister je namreč danes napovedal alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil.
Štrukelj pa je pozdravil napovedano posebno pozornost, namenjeno nadarjenim učencem, a opozoril, da bi za to potrebovali več učiteljev in da nadarjeni učenci zagotovo ne potrebujejo učiteljev z mikrodokazili, ampak visoko usposobljene strokovnjake.
Ob tem Štrukelj meni, da bi izpeljava vseh ukrepov, ki jih je danes napovedal minister, trajala nekaj mandatov.
Ustanovitev učiteljske zbornice, ki jo je minister napovedal ob nastopu funkcije, pa je po besedah Štruklja namenjena omejevanju vpliva Sviza. Napovedal je, da bodo obveznemu članstvu v učiteljski zbornici ostro nasprotovali, saj bi to pomenilo omejevanje sindikalne svobode.
Makovec Radovan: take napovedi zvenijo kot grožnja
Tudi predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan meni, da napovedana reforma ne bo prinesla obrata pri negativnem trendu znanja in pismenosti. Po njenih besedah se kakovost znanja učencev in dijakov ne bo dvignila z desetimi kratkimi napovedmi in iskanjem krivca. »Imam občutek, da želi minister nekako obračunati z laično javno šolo in zavodi. Take napovedi zvenijo kot grožnja in tudi kot napad na stroko v najširšem možnem pomenu,« je povedala za Radio Slovenija.
Meni, da so rezultati raziskave PISA razgrnili ravnanje šolskih oblasti z javnim sistemom vzgoje in izobraževanja v daljšem časovnem obdobju ter odsotnost vizije, predvsem pa dejstva, da javna vzgoja in izobraževanje nista bili prioriteta vlad že več desetletij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
