Kako Evropa financira javne medije in kaj želi nova slovenska vlada
Ukinitev RTV-prispevka bi politiki omogočilo vpliv na financiranje javnega medija in potencialno preoblikovanje iz javnega v državni medij.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Domača stroka prehod na proračunsko financiranje označujeta za korak nazaj, ki bi RTV Slovenija iz javnega preoblikoval v državni medij.
Razprava se je vnela ob predlogu stranke Resnica, ki zahteva ukinitev neposrednega RTV-prispevka za gospodinjstva. Namesto tega bi sredstva za delovanje zavoda zagotovili neposredno iz državnega proračuna, višina pa bi bila na začetku določena glede na povprečje pobranega prispevka v zadnjih mesecih.
RTV Slovenija danes iz naslova prispevka ustvari glavnino svojih prihodkov. Po programsko-produkcijskem načrtu za leto 2026 naj bi ti znašali 109,2 milijona evrov od skupno 162,86 milijona evrov predvidenih prihodkov.
Stroka svari pred "državnim medijem" in izčrpavanjem po vzoru STA
Da so opozorila o izgubi neodvisnosti upravičena, je za Svet24 poudaril predavatelj s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede Jernej Amon Prodnik. "Nobenega dvoma ni, da prehod na proračunsko financiranje pomeni ogromen korak nazaj tako za RTV Slovenija kot za svobodo govora v Sloveniji," meni. Poudarja, da bi takšno financiranje pomenilo skoraj popolno odvisnost od dobre volje vsakokratne vladne koalicije, kar bi v praksi lahko pomenilo postopno preoblikovanje v državni medij.
"Glede na to, da imamo že več izkušenj z vladami Janeza Janše, si glede na poprejšnje napade na medije in novinarstvo ni težko predstavljati, da bi to lahko pomenilo popolno podreditev te institucije," je neposreden Prodnik, ki spomni na načrtno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije (STA) pod prejšnjo Janševo vlado. STA se namreč financira iz proračuna vladnega urada za komuniciranje.
Če bi v državi obstajal trden politični konsenz o nevmešavanju v medije, z nobenim modelom po njegovem mnenju ne bi bilo težav. "Ampak nekatere politične stranke v Sloveniji bi najraje preprosto ukinile javno RTV, tako da smo od takšnega konsenza še res daleč. V takšnem kontekstu je najmanj problematična opcija obvezni prispevek, ki ga plačujejo gospodinjstva," utemeljuje Prodnik.
EBU zahteva varovalke pred političnim izsiljevanjem
Takšne zaključke potegne tudi analiza EBU za leto 2024. Poročilo prepoznava tveganja neposrednega financiranja iz državnega proračuna, ki ga sicer v različnih oblikah uporablja večina analiziranih trgov v Evropi. Da bi se pri tem modelu izognili političnemu vmešavanju, EBU strogo priporoča varovalke: sredstva morajo biti vezana na točno določene davčne prihodke ali fiksirana na makroekonomski kazalnik (npr. določen odstotek BDP) in sprejeta za več let vnaprej, s čimer se prepreči vsakoletno politično izsiljevanje.
Drugi model predstavlja klasični RTV-prispevek, ki ostaja temelj financiranja predvsem v zahodni Evropi. Tretji model pa so namenski skladi zunaj državnega proračuna (npr. na Finskem in Švedskem), kjer se zbirajo sredstva iz namenskega davka, strogo ločeno od dnevne politike.
Slovenija nad povprečjem, a z visokim izkoristkom na majhnem trgu
Podatki Evropske radiodifuzne zveze (EBU) kažejo, da povprečni letni prispevek v državah, ki ta sistem poznajo, znaša 103 evre (oziroma 116 evrov v državah EU). Slovenija se s 168,24 evra na leto (14,02 evra na mesec) uvršča nad to povprečje. Najdražje financiranje javnega medija imajo sicer v Švici z več kot 351 evri letno, sledijo Nemčija (220 evrov), Avstrija (skoraj 200 evrov) in Velika Britanija (187 evrov).
Pri primerjavi absolutnih zneskov in proračunov pa je po Prodnikovih besedah treba upoštevati specifičnost majhnih trgov. "Majhen javni medij je skoraj nemogoče primerjati z javnimi mediji v večjih evropskih državah. Skupni proračun nemških javnih radiotelevizij je na primer skoraj 10 milijard evrov, torej skoraj dve tretjini slovenskega državnega proračuna," poudarja Prodnik in dodaja, da RTV Slovenija glede na zbrana sredstva ustvari zelo veliko izvirnih vsebin in je po teh kazalnikih celo pri vrhu držav EBU.
Prihodnost je v solidarnostni gospodinjski dajatvi
Z vidika socialne pravičnosti se je v Sloveniji kot alternativa že pojavljala ideja o financiranju javnega medija prek dohodnine, ki bi omogočala progresivno plačevanje – finančno šibkejša gospodinjstva bi plačevala manj. Prodnik ocenjuje, da bi bila to dobra in smiselna rešitev, a je zaradi tehnične zahtevnosti in trenutnega političnega konteksta zelo skeptičen do njene izvedbe pri nas.
Namesto ukinitve in prehoda na neposredno proračunsko financiranje Evropska radiodifuzna zveza kot napredno, a varno rešitev izpostavlja posodobitev klasičnega prispevka v t. i. gospodinjsko dajatev (sistem velja v Nemčiji, Avstriji in Švici). Njegova ključna prednost je, da obveznost plačila ni več vezana na zastarelo pogojevanje z lastništvom tehničnega sprejemnika.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
