Matjaž Žnideršič, kmet in vloger: Kmetija postala hit na družbenih omrežjih
Mladi kmet za popularizacijo kmečkega poklica med mladimi s svojimi vlogi naredi več kot vse uradniške vladne kampanje za to področje skupaj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Matjaž Žnideršič iz Brežic, 21-letni študent tretjega, zadnjega letnika programa Upravljanje podeželja Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, kot vloger, videobloger, deli vsebine iz hleva, gozda, traktorske kabine in z njive, pojasnjuje konstrukcijo njivskih bran, govori o študiju kmetijstva. Vse to podaja pregledno, tematsko, prepleta pa ravno prav, da je simpatično in zanimivo. Posrečeno izbrana glasba, s katero opremlja vloge, se izvrstno poda poročilom s kmetije. Skratka: splača se videti.
Z videi želi pokazati predvsem spoštovanje do zemlje in kmetovanja, pravi.
»Zdi se mi pomembno, da ljudje vidijo, koliko dela, razmišljanja in odgovornosti je v ozadju pridelave hrane. Za snemanje in objavljanje na družbenih omrežjih sem se odločil predvsem zato, ker sem želel pokazati realno sliko vsakodnevnega kmetovanja – takšno, kot v resnici je, z dobrimi in tudi malo slabšimi dnevi.
Obenem želim pokazati, kako je mogoče kmetovati na ekološki način in da tak pristop ni samo teorija, ampak lahko v praksi tudi deluje. Nekako pri tem utiram pot tudi v neznano, saj ekološko kmetovanje pri nas še vedno ni tako razširjeno. Prav zato želim svoje izkušnje deliti z drugimi.
Če s tem spodbudim še kakšnega mladega, da razmisli o kmetijstvu ali pa da začne na kmetovanje gledati drugače, je namen teh videov dosežen,« pojasnjuje.
Odzivi spodbudni in pozitivni
Na družbenih omrežjih ga spremlja že skoraj 5.500 ljudi, število pa počasi, a vztrajno raste. Še bolj kot sama številka ga veseli, da je vedno več takih, ki redno spremljajo vloge in se vračajo ob vsakem novem videu. Med sledilci prevladujejo predvsem otroci in mladi, ki jih zanima kmetijstvo ali življenje na podeželju.
»Vedno več pa je tudi starejših kmetov, kar me kar nekoliko preseneča, saj sem navsezadnje še mlad fant in nimam še toliko izkušenj. Očitno jih zanima, kako mlajša generacija gleda na kmetovanje in kako poteka delo na ekološki kmetiji,« meni Matjaž.
Odzivi so večinoma zelo spodbudni in pozitivni. Veliko ljudi napiše kakšno lepo besedo podpore ali pove, da z veseljem spremlja dogajanje na kmetiji. Pogosto dobi tudi vprašanja o delu na kmetiji, včasih kdo vpraša tudi za nasvet ali izkušnjo. »Prav ta stik z ljudmi in izmenjava mnenj se mi zdita zelo dragocena, saj se tako ustvari zanimiva skupnost okrog kmetijstva in podeželja,« je vesel.
Skupnost nastaja tudi okrog tradicionalne Božične traktorijade v Brežicah, ko mladi kmetje z okrašenimi traktorji v povorki obiščejo posamezna območja občine.
»Traktorijada je prepoznavni znak Društva podeželske mladine Brežice. Kot član vsako leto tudi sodelujem in pomagam pri promociji dogodka. Vsako leto privabi vse več ljudi. Lani je ena družina, na primer, prišla res od daleč. Skupaj smo se malo pogovorili in omenili so, da spremljajo moje vloge in da so zato prišli v Brežice. Bil sem presenečen in zelo vesel, da vlogi dosegajo tudi ljudi iz drugih delov Slovenije.
Mislim, da gledalce privabi predvsem ta drugačnost kmetije, saj takšnih, kot je naša, v Sloveniji ni prav veliko, sploh pa takšne, ki bi to drugačnost delila na socialnih omrežjih prek vlogov. Zanimivo je tudi to, da je pri nas vsako leto nekaj novega, drugačnega, saj stalno prilagajamo način kmetovanja z obdelavo tal, s kolobarjem in z mehanizacijo ali s kako spremembo v živinoreji.
Nikoli nam ni dolgčas in nikoli nismo na enaki točki, kot smo bili. Prav to mislim, da je glavna zanimivost za občinstvo,« ocenjuje.
Naj trajnostni hlev 2024
Žnideršičevi imajo na 100-hektarski kmetiji v Črncu (to je bil včasih zaselek pri Brežicah, zdaj je brežiška ulica) 40 hektarov travnikov in pašnikov, 60 hektarov je njiv. Glavna panoga je pridelava mleka. Redijo približno 120 glav govedi, od tega je 45 molznic, preostalo so mlada živina in pitanci.
Kmetija je bila med osmimi finalisti za naziv naj hlev 2024 (med tremi iz Dolenjske oziroma Posavja). Na koncu ji je tu zmanjkalo nekaj točk, a je bila uspešna.
»Nismo sicer dobili naziva naj hlev 2024, a smo bili zelo veseli, da smo prejeli naziv naj trajnostni hlev 2024. Za nas je to celo še pomembnejše, saj trajnostni pristop predstavlja glavni cilj ekološkega kmetovanja. Ta priznanje potrjuje, da smo na pravi poti in da se naše delo, osredotočeno na spoštovanje okolja, dobrobit živali in na trajnostne rešitve, prepoznava tudi zunaj naše kmetije. Bil je res lep občutek ob prejemu te nagrade.«
Ekološko kmetovanje
Z ekološkim kmetovanjem se po njegovem prepričanju da pridelati dovolj tudi za trženje.
»Res je, da je lahko klasična pridelava včasih obilnejša in na prvi pogled tudi preprostejša, vendar se pri ekološkem kmetovanju veliko bolj razmišlja o trajnosti in vplivu na okolje. Pomembno je, da kmetujemo na način, ki dolgoročno ohranja rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost in kakovost okolja.
Hkrati so pri ekološki pridelavi pogosto nižji stroški proizvodnje, saj se ne uporabljajo številna mineralna gnojila in kemična sredstva za varstvo rastlin. Zato lahko tudi ob nekoliko manjšem pridelku na koncu ostane primerljiv ali celo boljši ekonomski rezultat.
Poleg tega pa ekološko kmetijstvo zahteva tudi veliko znanja, razmišljanja in inovativnosti. V Sloveniji še vedno ni zelo veliko takšnih kmetij, zato je to področje na neki način še precej novo. Pogosto je treba iskati lastne rešitve, preizkušati nove pristope in se veliko učiti iz prakse. Ravno zaradi tega je ekološko kmetovanje zanimivo, obenem pa tudi malo pot v neznano,« ugotavlja mladi kmet iz Črnca.
Družina
Kmetija je stvar celotne družine. Matjaž ima tri sestre, s katerimi se dobro razume, sodelujejo med seboj, pomagajo na kmetiji, vsi pa so zelo povezani s starši in svojci. Družina je tu visoka vrednota.
»Družina mi res veliko pomeni; vesel sem, da dobro sodelujemo in da stopimo skupaj, ko so na kmetiji najbolj pestri delovni dnevi. Zelo sem hvaležen, da imam starše, ki me podpirajo, in da moja beseda nekaj šteje, ko pride do odločitev. Predvsem pa je tu pomembno zaupanje, saj se počutiš res cenjenega, kar te motivira, da se še bolj trudiš.
V zadnjih nekaj letih mi pri opravilih pogosto pomaga tudi moje dekle Tamara, ki jo prav tako zanima kmetijstvo. Njena pomoč mi daje veliko podporo in vizijo za prihodnost, kar mi še dodatno povečuje veselje in motivacijo pri delu na kmetiji,« pravi Matjaž.
Ko ga vprašamo še, kaj bi izbral: traktor ali avto lamborgini in ali Črnc ali Pariz, ne pomišlja: »Vedno izberem traktor pred avtom, saj tam preživim veliko časa in tam tudi uživam. In med Črncem ter Parizom vedno raje izberem Črnc: povsod je lepo, a doma je najlepše!«
Iz takih snovi so Matjaževi vlogi. Delo na zemlji – se pravi kmetovanje, ki ga marsikdo najbrž vidi kot eno izmed dejavnosti, ki jih nekdo mora izvajati hočeš nočeš – uspe Matjaž v vlogih prikazati kot nekaj zabavnega in celotna zadeva je že postala medijska uspešnica.
S kančkom pretiravanja ali pa upravičeno bi celo rekli, da mladi kmet Matjaž Žnideršič za popularizacijo kmečkega poklica med mladimi s svojimi vlogi naredi več kot vse uradniške vladne kampanje za to področje skupaj.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
