Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ameriška vesoljska agencija Nasa je predstavila 20 milijard ameriških dolarjev vreden načrt za lunarno bazo. Zanimanje poganjajo strateške zaloge ledu in rentabilnost rudarjenja helija-3, ki dosega ceno do 20 milijonov dolarjev na kilogram in je ključen za kvantno računalništvo. Za to surovino naj bi družba Interlune imela že za pol milijarde ameriških dolarjev prednaročil. Nasa napoveduje pristanek prve človeške posadke po več desetletjih do leta 2028.

Vesolje

Nasa je našla razlog za vzpostavitev stalne baze na Luni

Profesor geografije na Univerzi v Mariboru Igor Žiberna trenutne aktivnosti razume predvsem v geopolitičnem kontekstu in kot vprašanje prestiža. Z vidika raziskovanja so po njegovi oceni bistveno racionalnejša izbira zmogljive avtomatske sonde. "Vesolje ni prijazen prostor za človeški organizem," opozarja Žiberna, ki poudarja, da roboti ne zahtevajo dragih varnostnih sistemov in z njimi ni povezanih neznanih psiholoških učinkov dolgotrajne izolacije.

Slovensko znanje se lahko izkaže pri avtonomnih vesoljskih sistemih

To pa je priložnost za Iztoka Krambergerja iz slovenskega podjetja SkyLabs, ki je v vesolje poslalo že svoj tretji satelit, zdaj pa za globalni trg med drugim razvija avtonomnega osemnožnega robota Saro, ki bi se lahko sprehodil tudi po Mesecu. "Gre za strateški korak k trajni prisotnosti človeka v vesolju, saj Luna danes predstavlja raziskovalno, tehnološko in logistično platformo," pojasnjuje Kramberger in dodaja, da bodo prihodnje infrastrukture potrebovale zanesljive avtonomne sisteme, kar je domena evropskih podjetij.

Skylabs

"Evropska vesoljska agencija (Esa) ima pri tem ključno vlogo, saj Evropi in Sloveniji omogoča vključevanje v razvoj prihodnjih vesoljskih tehnologij. Za Slovenijo to predstavlja priložnost za nastanek širšega visokotehnološkega gospodarskega grozda, ki povezuje industrijo, univerze in raziskave," poudarja Kramberger.

Ameriška vesoljska agencija Nasa

Američani in Kanadčan pišejo zgodovino na poti okoli Lune

Slovenija lani postala polnopravna članica Ese

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer pritrjuje, da je vesolje znova strateško polje. Razvoj poleg geopolitike poganjajo odkritja ledu na luni, cenejše izstrelitve in prodiranje zasebnega sektorja. Spominja, da je Slovenija leta 2025 postala polnopravna članica Ese, ki je z modulom ESM ključni partner Nase pri plovilu Orion, sodeluje pa tudi pri lunarni postaji Gateway, čeprav je njena usoda trenutno zaradi sprememb programov nekoliko nejasna.

"Slovenska podjetja in univerze lahko sodelujejo pri velikih projektih Ese, tudi lunarnih," pojasnjuje Permozer. Opozarja, da Slovenija k delovanju misij in razvoju lunarnih baz že prispeva predvsem na področjih naprednih materialov, vesoljske medicine, robotike, mikrosistemov in umetne inteligence. Tudi Kramberger je prepričan, da so to izjemne priložnosti za nastanek širšega slovenskega visokotehnološkega gospodarskega grozda.

Prepoved vstopa

Nasa proti Kitajski: Smo sredi »druge vesoljske tekme«

Kitajsko in zahodno zavezništvo sta glavna tekmeca v vesolju

Pričakovan boj za ključne lokacije z dostopom do virov že oblikuje dve ločeni zavezništvi in nakazuje začetek nove hladne vojne. Na eni strani ZDA s sporazumi Artemis Accords določajo zahodni okvir izkoriščanja Lune, na drugi strani pa pospešeno napreduje Kitajska z iniciativo Mednarodne lunarne raziskovalne postaje (ILRS), kar dodatno stopnjuje tekmo za prevlado v vesolju.