Zlata ribica
Je sedela Katarina ob reki in namakala svoj trnek. Pa je ujela zlatega Boruta, ki jo je milo prosil:«Pusti me živeti, pa ti bom izpolnil tri želje.« Katarinina prva želja je bila objava magnetograma pogovora, ki se je nanašal na delo državne tožilke. Druga Katarinina želja je bila, da zlati Borut podpre pravosodnega ministra. In tretja, da pobere državna tožilka šila in kopita. Zlati Borut je obljubil izpolniti Katarini vse tri želje, zato ga je spustila, da je veselo zaplaval po kar precej umazani vodi, Katarina pa je s svojo druščino ostala v koaliciji do konca mandata. In lepo so se imeli.
Vsekakor lepše kot menedžerji, ki jim kar naprej grozijo z znižanjem plač. Ti pa vračajo udarec in napovedujejo množične odhode v tujino. Zanimivo bo spremljati, v kateri državi bodo razširjenih rok sprejeli menedžerje iz naslednjih ubobožanih in na kolena spravljenih podjetij. Iz Laboda. Iz Beti. Iz Novoteksa. Iz Mure. Iz Mipa. Iz Tama. Iz Litotroja. Iz Steklarne. Iz vrhniške Industrije usnja. Iz Tobačne. In še iz številnih drugih. Na domačem dvorišču, na domačem gnoju se da kikirikati, drugje pa je treba imeti poleg širokega kljuna še kaj drugega. To je spoznala tudi naša pevska diva, ki je poskusila poiskati slavo v Italiji, ker ji je postala domača scena pretesna. Že po tednu dni se je vrnila v podalpsko vukojebino, ker je že v predmestju Trsta v nekem bifeju slišala peti najmanj tri modele bolje od sebe.
Tam je bilo tudi nekaj vinjenih oziroma alkoholiziranih oziroma pijanih oziroma trdih oziroma nalitih oziroma omamljenih od alkohola. Težko je reči, kakšni so bili, ker ne vemo, kaj so uživali oziroma kaj so konzumirali oziroma s čim so se nacejali, nalivali, dolivali, kaj so zlivali po svojih grlih. Če so pili vino, so bili vinjeni. Če so pili šnops, so bili šnopseni. Če so pili pivo, so bili pivnjeni. Če pa so pili pivo in encijan, so se betonirali oziroma so bili v pripravah na zadnje brušenje. Slednjih primerov je bojda največ na Dolenjskem. Policaji pa kot policaji. Za vsako pijanduro, ki povzroči prometno nesrečo, napišejo, da je bila vinjena. S tem je podobno tako kot splošnim mnenjem, da boste prej našli zelenega psa kot dobrega Štajerca.
Pa še vprašanje. Morda veste, kaj je to nenamerna malomarnost. Takoj razložim. To je pojav v slovenskem zdravstvu, ko je zdravnik kriv za smrt pacientke, ker je ni zdravil, čeprav je tožila o neznosnih bolečinah, na sodišču pa je oproščen. Bolnica je umrla zaradi zdravnikove nenamerne malomarnosti. In delo zaključi, tako kot v vseh drugih podobnih primerih, podjetje, ki se ukvarja s pogrebnimi storitvami.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se