To raste okoli vas – pa sploh ne veste, kako nevarno je
Preverite, katere rastline so lahko strupene, saj se številne v naravi in domačem okolju zlahka zamenjajo z užitnimi, kar lahko vodi v zastrupitev ali se konča s smrtjo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V zadnjih tednih so v Sloveniji odmevali primeri nenamernih zastrupitev z divjimi rastlinami, ki so se končali z obravnavami v bolnišnici, v dveh primerih pa celo s smrtnim izidom. Ti dogodki ponovno opozarjajo na pomen previdnosti pri nabiranju in uživanju samoniklih rastlin v naravi.
Otroci na sprehodu pomotoma zaužili strupene vršičke tise
Eden od primerov je vključeval skupino otrok, ki so na sprehodu zaužili vršičke tise, misleč, da gre za užitno iglavce. Skupina 14 prvošolcev z Osnovne šole Janka Kersnika Brdo je namreč med sprehodom v naravi pomotoma zaužila vršičke tise. Otroci so bili na sprehodu skupaj z učiteljico, kjer so misleč, da gre za jelko ali smreko, nabrali in poskusili mlade poganjke iglavca. Kasneje se je izkazalo, da gre za tiso, ki vsebuje zelo močan strup, predvsem v iglicah in semenih.
Na napako jih je opozorila lastnica zemljišča, ki je prepoznala rastlino in takoj opozorila na nevarnost. Otroci so bili nato najprej pregledani v Zdravstvenem domu Domžale, od tam pa so jih preventivno prepeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Sprva niso kazali izrazitih simptomov, kasneje pa so se pri nekaterih pojavili blažji znaki zastrupitve, kot so bolečine v trebuhu in slabost. V UKC Ljubljana so jih zato zadržali na opazovanju več ur.
Na Pediatrični kliniki so obravnavo vzeli zelo resno in preventivno aktivirali več strokovnih timov, saj je tisa znana kot rastlina z zelo močnim toksinom, ki lahko vpliva tudi na delovanje srca. Na srečo so bili vsi otroci še isti dan po opazovanju in stabilnem stanju odpuščeni v domačo oskrbo.
Napačna rastlina po zaužitju v solati usodna
Marca sta v Sloveniji umrli dve osebi zaradi hude zastrupitve z jesenskim podleskom, ki sta ga zamenjali za užitne divje rastline.
Drugi, še resnejši primer pa je vključeval zamenjavo jesenskega podleska z užitnimi rastlinami, kar je vodilo v hudo zastrupitev in smrt dveh oseb.
Po podatkih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je 70-letni moški z območja Dolenjske nabiral divje rastline in pri tem jesenski podlesek zamenjal za čemaž. 60-letna ženska z območja Štajerske pa je rastlino zaužila v prepričanju, da gre za divji por.
Oba sta rastlino pripravila kot del obroka (v obliki solate), pri čemer se simptomi sprva niso pojavili takoj. Nekaj ur po zaužitju so se začele prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska. Zdravniška pomoč je bila potrebna hitro, saj se pri zastrupitvi z jesenskim podleskom stanje lahko v naslednjih dneh hitro poslabša. Kljub zdravljenju v UKC Ljubljana sta oba bolnika umrla dva dni po zaužitju rastline.
Ti dogodki kažejo, da je nevarnost zamenjave užitnih in strupenih rastlin realna ter lahko ima resne posledice. Do večine zastrupitev z divjimi rastlinami pride zaradi zamenjav med užitnimi in strupenimi vrstami, ki so si na videz pogosto zelo podobne, še posebej v zgodnji fazi rasti, opozarjajo strokovnjaki.
Ena najnevarnejših zamenjav v naravi je med čemažem in jesenskim podleskom
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), opozarjajo, da je pri nabiranju čemaža potrebna izjemna previdnost, naj vas ne zavedejo obsežni sestoji, ne žanjimo rastlin vsepovprek. Odtrgajte vsak list posebej, da se vam med nabrane rastline ne prikrade kakšna strupena, ki uspeva na istem rastišču in je čemažu podobna. Najpogosteje prihaja do kontaminacije nabranih listov čemaža ali zamenjave z jesenskim podleskom, lahko pa tudi s šmarnico in belo čmeriko.
Ena najpogostejših in tudi najnevarnejših zamenjav je med čemažem in že omenjenim jesenskim podleskom. Ključne razlike med podleskom in čemažem so sledeče: list čemaža ima dobro vidno stebelce, mladi listi krajše, starejši do deset centimetrov dolgo, vendar dobro razvito, listi podleska pa izraščajo iz čebulice tako, da ovijajo drug drugega in nimajo stebla, tudi listne žile so v primerjavi s čemaževimi bistveno bolj izražene in listi bolj robustni, debelejši. Zamenjava je lahko zelo nevarna, saj lahko zaužitje povzroči hudo zastrupitev, ki vodi tudi v odpoved več organov.
Pri zastrupitvi z jesenskim podleskom bolniku v prvih 12 urah po zaužitju postane slabo, bruhanju in driski pa se pridružijo tudi bolečine v trebuhu. Do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč pride v treh dneh po zastrupitvi. Po štirih ali petih dneh se zaradi zavrtosti kostnega mozga znižata število belih krvnih celic in krvnih ploščic. Posledica padca števila teh krvnih celic je povečana nevarnost za okužbe in krvavitve. Osebam, ki preživijo vse to, pa po dveh ali treh tednih izpadejo še lasje.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin, ki močno poškoduje celice v telesu. Do zapletov lahko pride več dni po začetnih prebavnih simptomih, ko se lahko razvije odpoved več organov, vključno s srcem, jetri in ledvicami.
Šmarnica kot pogosta nevarna zamenjava čemaža
Podobna nevarnost obstaja tudi pri zamenjavi čemaža s šmarnico. Šmarnica ima podobne liste, vendar vsebuje srčne glikozide, ki vplivajo na delovanje srca. Že manjše količine lahko povzročijo slabost, bruhanje, motnje srčnega ritma in v hujših primerih resne zaplete.
"Pri šmarnici so največja podobnost s čemažem listi, ki pa so pri šmarnici mnogo trši in rastejo v parih, med tem ko so cvetovi popolnoma drugačni in imajo poseben in izrazit vonj, ki ga vsi dobro poznamo. Ker se zastrupitve zaradi zamenjav ali onesnaženj s spomladanskim podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih omenjenih rastlin, končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju izjemnega pomena," opozarjajo na NIJZ.
Tisa – nevarna zamenjava pri nabiranju iglavcev
Do nevarnih zamenjav lahko pride tudi pri uporabi iglavcev v prehrani, kjer ljudje včasih zamenjajo mlade poganjke smreke ali jelke s tiso. Tisa je zelo strupena rastlina, njene iglice in semena pa lahko povzročijo resne težave, kot so omotica, težave z dihanjem in celo zastoj srca.
Kako zanesljivo ločiti smrekove vršičke od strupene tise
Najbolj očitna razlika je v iglicah. Smreka ima ostre, bodeče iglice, ki ob dotiku rahlo pikajo, medtem ko ima tisa mehke, ploščate iglice, ki so na otip prijetne in ne bodejo. Pomembna razlika je tudi v razporeditvi iglic na veji. Pri smreki iglice rastejo krožno okoli veje, kar daje videz ščetke, pri tisi pa so razporejene v dveh ravnih vrstah levo in desno, podobno kot glavnik.
Razliko lahko prepoznamo tudi po vonju. Smrekovi vršički ob mečkanju oddajajo značilen svež, smolnat vonj, medtem ko tisa nima izrazitega prijetnega vonja in je pogosto nevtralna. Opazna razlika je v videzu mladih poganjkov. Smrekovi vršički so spomladi svetlo zeleni, mehki in jasno izraženi na koncih vej, pri tisi pa ni pravih vršičkov – nove iglice so le nekoliko svetlejše od starejših. Razlikujeta se tudi po rastišču in obliki. Smreka običajno raste v gozdovih in ima značilno stožčasto obliko, medtem ko je tisa pogosto zasajena v parkih, vrtovih ali na pokopališčih ter ima bolj nepravilno krošnjo.
Volčja češnja – nevarna zamenjava za užitne borovnice
Volčja češnja vsebuje strupene alkaloide, ki vplivajo na živčni sistem in lahko povzročijo zmedenost, razširjene zenice, pospešen srčni utrip in halucinacije.
Pri nabiranju gozdnih plodov lahko pride do zamenjave volčje češnje z užitnimi jagodami, kot so borovnice. Rastlina uspeva na hranljivih, humusnih tleh, bogatih z dušikovimi spojinami, in je razširjena po večjem delu Slovenije. Zaradi svoje strupenosti je prepoznavanje v naravi izjemno pomembno. Čeprav so jagode volčje češnje sladkega okusa, so zelo strupene in lahko predstavljajo posebno tveganje za radovedne otroke.
Že majhna količina zaužitja lahko povzroči hude posledice. Zastrupitev se lahko kaže z vznemirjenostjo, izsušitvijo sluznic, pordelostjo obraza, razširjenimi zenicami, pospešenim srčnim utripom, halucinacijami in v hujših primerih z nezavestjo. Že štiri črne jagode lahko povzročijo smrt v 14-ih urah.
Zlatiči v naravi kot pogost vir nenamernih zastrupitev
Tudi nekatere rastline iz družine zlatičev, ki rastejo v naravi, lahko povzročijo zastrupitve, čeprav jih ljudje včasih zamenjajo za užitne divje rastline ali jih otroci po naključju zaužijejo. Povzročajo predvsem draženje prebavil, bolečine v trebuhu in slabost.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ključni vzrok zastrupitev predvsem pomanjkljivo znanje in zanašanje na videz rastlin. Ker so razlike včasih zelo majhne, je pravilo enostavno: rastlino nabiramo in uživamo le, če jo res dobro poznamo. Če jih ne, je pomembno, da za to poskrbimo in se o rastlinah izobrazimo z obiskom botaničnega vrta, prebiranjem knjig ali za to prosimo poznavalca rastlin.
Strupene rastline tudi v našem domu: Skrita grožnja za otroke
Strupene rastline pa ne rastejo le v naravi, temveč jih pogosto najdemo tudi v naših domovih, kjer lahko predstavljajo resno nevarnost – še posebej za majhne otroke. Ob tem pri NIJZ opozarjajo, da naj doma ne gojimo sobnih rastlin, ki so zdravju škodljive. Žvečenje lista filodendrona ali difenbahije lahko povzroči hude bolečine v ustih in otekanje jezika. Majhni otroci lahko iz radovednosti zaužijejo dele strupenih rastlin, kot so difenbahija, filodendron, zamija, taščin jezik, zlati potos, samolist (spatifil), božična zvezda ali sobna kala, in se tako zastrupijo. Zato takšne rastline odstranimo iz stanovanja in jih nadomestimo z nestrupenimi.
Kadar naberemo šopek rož v naravi, vedno preverimo vse rastline, preden jih postavimo v vazo. Strupene rastline, kot so šmarnice in črni teloh, zavržemo. Nevarne so lahko tudi rastline v lončkih, ki imajo zdravju škodljive čebulice, na primer rumene narcise in zvončki. Semena in čebulice vedno shranjujemo zunaj dosega otrok.
Gobe – pogosto spregledana nevarnost
Otrokom ne dajemo jedi iz gob, saj so zastrupitve z gobami v Sloveniji pogoste. Do njih največkrat pride zaradi neustreznega ali predolgega shranjevanja gob oziroma jedi iz gob ali ker otroci zaužijejo surove gobe, ki jih najdejo v okolici doma. Posledice so lahko blage, kot so prebavne motnje, ali zelo hude, saj lahko pride tudi do odpovedi organov. Otroke naučimo, naj nas takoj obvestijo, če na vrtu opazijo kakršnokoli gobo.
Privlačni, a strupeni plodovi
Če imamo majhne otroke, se na domačem dvorišču in vrtu izogibamo zasaditvi rastlin z bodičastimi deli ali strupenimi plodovi, listi ali lubjem, kot so navadni volčin, bodika, nagnoj, tisa, rožmarinka, trdoleska, bršljan, brin, kozja češnja, rododendron in robinija, še opozarjajo na straneh NIJZ.
Posebej nevarne, kot poudarjajo, rastline z vabljivimi rdečimi ali rumenimi plodovi, na primer tisa, češmin in bodika, saj jih otroci lahko zamenjajo za užitne. Prav tako so strupene številne lepo cvetoče rastline, kot so šmarnica, teloh, narcisa, jetrnik in vetrnice. Zato takšne rastline odstranimo iz domačega okolja in tako zmanjšamo tveganje za zastrupitve.
Ukrepanje ob sumu zastrupitve s strupenimi rastlinami
Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino strokovnjaki priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Ob sumu zastrupitve v ambulanto vedno dobro vzeti rastlino, ki jo je zastrupljeni pojedel, ali pa vsaj njene ostanke. V bolnišnici bodo tako veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.
Če sumimo, da se je otrok ali kdo drug v našem gospodinjstvu zastrupil, pokličemo telefonsko številko za nujne primere 112.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
