MKO

##IMAGE-3410805##

Včeraj je skupina različnih strokovnjakov in pridelovalcev slovenske zelenjave na novinarski konferenci poskušala opozoriti javnost na to, zakaj je pomembna lokalna trajnostna oskrba z zelenjavo. Ugotavljali so, da je to pomembno za zdravje, okolje ter prehransko in socialno varnost.

Novinarska konferenca je potekala na kmetiji Jožeta Kogoja v okolici Ljubljane, pripravilo pa jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) skupaj z Inštitutom RS za varovanje zdravja (IVZ), GIZ zelenjava in KZ Krka. Tako je na njej sodeloval tudi direktor te dolenjske zadruge Jure Vončina, pa tudi direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Martina Bavec, ki po rodu izhaja iz Posavja.

Beseda je tekla o letošnji sezoni zelenjave, o nadzoru nad prodajalci in o pomenu zelenjave iz bližine. Dr. Bavčeva je med drugim povedala, da zaradi krajše transportne poti lokalno pridelane zelenjave manj onesnažujemo okolje in ohranjamo domača delovna mesta ter razvoj podeželja, v času krize pa zagotavljamo lastno prehransko varnost.

Ugotavljali so, kot sporočajo z ministrstva, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov. Dr. Bavčeva je opozorila tudi na to, da je v Sloveniji nadzor velik in da so slovenski pridelovalci mnogo bolj kontrolirani kot v drugih državah.

Glavna inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje mag. Saša Dragar Milanovič je izpostavila pomen zagotavljanja varne hrane ter zaščite potrošnika pred zavajanjem. "V splošnem lahko zatrdim, da se na slovenskih policah prodaja varna zelenjava,"  je dejala in potrošnike pozvala k preverjanju blaga in tudi porekla oz. oznake na živilih.

Prednosti lokalno pridelane hrane za zdravje ljudi je predstavila tudi Mojca Gabrijelčič z Inštituta RS za varovanje zdravja. Po njenih besedah Slovenci dnevno pojemo manj zelenjave kot priporoča svetovna zdravstvena organizacija. "Zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak na kmetijah, na policah, kjer lahko izberemo bolj ali manj zdravo hrano," je dejala.

K preverjanju porekla in sledljivosti je pozval tudi Ivan Bučar iz GIZ Zelenjava. Spomnil je, da javna naročila za zdaj še ne prispevajo k temu, da bi javni zavodi pretežno naročali hrano iz bližine.

Jure Vončina, direktor KZ Krka, pa je poudaril, da je zelenjava priložnost za male kmetije. "Če bomo uničili male kmetije, bomo izgubili kulturno krajino," je dejal. Prepričan je, da so cene slovenske zelenjave konkurenčne, če upoštevamo vse zgoraj naštete prednosti in tudi načine pridelave, ki je pri nas večinoma integrirana, torej z manj uporabe škropiv in gnojil.

"To je treba povedati potrošnikom, da bodo pripravljeni odšteti višjo ceno za slovensko zelenjavo, pri čemer govorimo le o nekaj centih," je menil. Ker slovenski pridelovalci zdaj ne dosegajo niti 70 odst. lastnih cen, bo najbrž še nekaj tržnih pridelovalcev v naslednjih letih obupalo ali pa pridelovalo le tiste zelenjadnice, pri katerih vsaj za silo pokrijejo stroške.

"Zavedati pa se je treba, da prodaja v velikih trgovinah ni edina možnost, tu so še javna naročila in prodaja na domu, ki jo zdaj zelo pospešujemo. V okviru zadruge dajemo možnost kmetu, da proda 10 odst. pridelka na domu. Pomembna je tudi povezanost slovenskih pridelovalcev preko zadrug ali drugih skupin pridelovalcev," je dejal Vončina.

Ivan Bučar iz GIZ Zelenjava je opozoril še na uvoz krompirja iz Izraela, ki so ga tujci zavrnili, pri pa smo ga sprejeli in je zbil ceno domačemu zgodnjemu krompirju, pa tudi na uvoz zelenjave iz bivših jugoslovanskih republik, v katerih se slabo nadzira uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

"Tudi v javnih naročilih se dobavlja zelenjava iz držav, v katerih se pri  pridelavi in predelavi uporabljajo sredstva, ki pri nas niso dovoljena. Upoštevati moramo še, da so nekatera sredstva tudi trikrat dražja kot pri sosedih in da v nekaterih sosednjih državah v nasadih delajo begunci za evro do 1,5 evra na uro. Nujno je zagotoviti označbo porekla in sledljivost! Zelenjavna veriga celo zahteva, da se na zelenjavi napiše, na kateri kmetiji je bila pridelana. Ob cestah prodajajo marsikaj in ne le svoje pridelke - danes so vse češnje iz Goriških Brd in vse jagode iz Podbočja, čeprav ni tako!" je bil kritičen Bučar.