B. B.

B. B.

Novomeški občinski svetniki so na prvi letošnji seji soglasno sprejeli sklep o umestitvi večnamenske mestne dvorane v športni park Portoval, s čimer so se končala ugibanja, kje naj bi stal objekt, v katerem bi Novo mesto rado gostilo tekme skupinskega dela evropskega prvenstva v košarki leta 2013.

Kot je povedal vodja pripravljalnega odbora za izgradnjo dvorane, direktor občinske uprave Borut Novak, je odbor preveril štiri možne lokacije, in sicer Podbreznik, Drgančevje, Bajnof in Portoval.

Za najustreznejšega se je tako iz urbanističnega kot tudi z vidika ekonomičnosti izkazal Portoval, kjer bi dvorana imela tudi največ sinergijskih učinkov, poudarja Novak. Dvorana bi se na vzhodu namreč prelevila v zahodno tribuno nogometnega igrišča, s čimer bi v enem zamahu rešili tudi to dolgoletno mestno sramoto. (Slikovno gradivo).

Prve ocene, ki temeljijo na projektu iz leta 2003, kažejo, da bi gradnja take dvorane stala med 10 in 12 milijoni evrov, pravi Novak. Večina zemljišča je že v lasti občine, odkupiti bi bilo treba še dve njivi v bližini gozda. Največja pomanjkljivost omenjene lokacije za dvorano s 5.000 sedeži je slaba prometna pretočnost in pomanjkljive parkirne površine. (Povezavo do primerjalne študije)

Razpis za vlaganje v velodrom objavljen v nekaj dneh

Ob odločitvi za novo mestno dvorano v Portovalu so občinski svetniki potrdili tudi vsebini razpisnih dokumentacij za izvedbo javno-zasebnih partnerstev v še dveh športnih projektih. Gre za pokritje in nadgradnjo velodroma v Podbrezniku ter dokončanje servisnega objekta ob teniških igriščih v Portovalu.

Razpis za pokritje velodroma, kjer naj bi delal zasebni investitor (na občini naj bi se o tem doslej pogovarjali z družbo Imos in še nekaterimi drugimi ljubljanskimi vlagatelji), bo po besedah župana Alojzija Muhiča objavljen v nekaj dneh. Prva faza projekta (pokritje velodroma, inštalacije, tribune in 200-metrska atletska steza) je v razpisni dokumentaciji ocenjena na 9,5 milijona evrov, celoten projekt pa je skupaj z drugo fazo (igrišča za dvoranske športe) ocenjen na 12,6 milijona.

Prvi odziv zasebnih vlagateljev bo znan v mesecu ali dveh, dokončna realizacija projekta pa naj bi bila v precejšnji meri odvisna od uspešnosti mestne občine pri kandidiranju na razpisih evropskih skladov za nepovratna sredstva za športno infrastrukturo.

Za razliko od projekta velodrom, razpis za zasebno vlaganje v t.i. servisni objekt pri teniških igriščih na Portovalu še ne bo objavljen. Občina bo namreč najprej preučila možnost, da bi objekt, v katerem bodo garderobe za potrebe tenisačev, kegljaška steza in gostinski lokal, dokončala Agencija za šport, ki bi v ta namen najela posojilo.

Ob 56 milijonih porabe tudi 3 milijone posojil

Brez posojila ne bo šlo, kot kaže, niti v letošnjem občinskem proračunu. Po predlogu, ki so ga svetniki sinoči obravnavali v prvem branju, bo imela občina letos za okoli 56 milijonov evrov odhodkov (lanska realizacija znaša 33 milijonov) in 49 milijonov prihodkov (lani 35).

Razliko med prihodki in odhodki namerava v pretežni meri kriti iz neporabljenih postavk lanskega proračuna (večinoma gre za namenska sredstva za vzdrževanje in gradnjo komunalne infrastrukture) za 3,1 milijona evrov pa se lahko tudi zadolži.

700.000 evrov posojila namerava tako porabiti za financiranje svojega deleža pri gradnji Ljubljanske ceste, 2,4 milijona pa znaša ponudba Raiffeisen banke za prodajo prostorov na Ljubljanski cesti, ki jih ima trenutno v najemu novomeški RIC. Pogodba med banko in RIC-em poteče konec leta, odločitev o nakupu pa še ni dokončna, pravi direktor Novak, in dodaja, da je cena, ki jo je postavila banka, previsoka.

Legalizacija Žabjaka le še vprašanje stroškov

Med obilico pomembnih odločitev, ki so jih na prvi "pravi" seji po volitvah sprejeli svetniki, velja izpostaviti tudi tisto, o načinu urejanja romskega naselja Žabjak. Na ministrstvu za obrambo namreč že tečejo priprave za prenos lastništva zemljišča, na katerem stoji to nelegalno romsko naselje, na mestno občino.

Podarjenemu konju, pravijo, se ne gleda v zobe, a tokrat ta rek ne velja, saj konkretno lastništvo pomeni tudi konkretno odgovornost za številne črne gradnje. Občina zato »darila« ne namerava sprejeti, dokler ne bodo uresničeni vsi pogoji za legalizacijo naselja in dokler se ne bo z državo dogovorila, kdo bo nosil stroške le-te.

Na odločitev občinskega sveta se je z besedami, da je občina pokleknila pred zahtevami Ljubljane, še preden se je dogovorila o načinu celovitega reševanje romske problematike na tem območju, odzval predsednik Regijske civilne iniciative Silvo Mesojedec, župan Muhič pa je njegovo kritiko označil za preuranjeno.

Daljnovod bo!

Po dolgotrajnih zapletih glede trase daljnovoda Bršljin-Gotna vas so svetniki tokrat v drugi obravnavi potrdili prostorski načrt, ki bo osnova, na kateri bo lahko Elektro Ljubljana pridobil gradbeno dovoljenje. V tem elektrodistribucijskem podjetju upajo, da bodo 3,8 milijona evrov vredno naložbo, ki bo povečala zanesljivost dobave energije, končali v dveh letih.