B.D.G., arhiv DL

##IMAGE-2289414##

Poslanci so se na odboru DZ za kmetijstvo seznanili s poročilom o stanju v kmetijstvu v lanskem letu. Kot je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, je bilo lansko leto v slovenskem kmetijstvu pomembno slabše kot leto 2011. Po okrevanju v 2010 in ugodnem letu 2011 so lani trendi ponovno zdrsnili.

Obseg proizvodnje je zdrsnil za deset odstotkov, pri rastlinski proizvodnji je bil obseg manjši za kar 20 odstotkov, in sicer predvsem zaradi negativnega vpliva vremena, višji pa so bili pridelki strnega žita, zlasti pšenice in oljne ogrščice. Zmanjšuje se obseg prašičereje in prireje drobnice, število prašičev pada stalno že od leta 2006. Tudi samooskrba s tem mesom je lani padla na zgolj 46 odstotkov.

Strniša je pojasnila, da se strukturne spremembe dogajajo, a počasneje kot v EU. Slovenija po pomembnih strukturnih kazalnikih zaostaja po povprečju EU, tako po velikosti kmetij, številu glav velike živine na kmetijo, deležu kmetijskih gospodarjev pod 55 let, boljši od povprečja smo edino po izobrazbi in praktičnih izkušnjah kmetijskih gospodarjev.

Nižja samooskrba

Nižjo samooskrbo so zabeležili tudi pri krompirju, kjer pridelamo komaj dobro polovico potreb. Pri mleku je bila samooskrba 117-odstotna. Presegamo potrebe tudi pri govejem in perutninskem mesu. Delež zelenjave pa je padel z 39 na 34 odstotkov. Bruto dodana vrednost je lani zdrsnila za 11 odstotkov, faktorski dohodek pa je bil za 12 odstotkov nižji kot leto prej.

Zabeležili smo manjšo blagovno menjavo, izvoz je bil manjši za šest, uvoz za tri odstotke, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 44-odstotna. Slovenija tako ostaja vrednostno neto izvoznik pri večini agroživilskih proizvodov. Tudi primanjkljaj pri mleku in mlečnih izdelkih se je povečal, čeprav imamo stopnjo samooskrbe 117 odstotkov, ker uvažamo proizvode višje vrednosti.

Posek lesa je bil lani na ravni 3,9 milijona kubičnih metrov, kar je podobno kot 2011 in pomeni 68 odstotkov možnega poseka. Še naprej beležimo zmanjševanje porabe okroglega industrijskega lesa, povečuje se izvoz hlodovine, glavna trga sta Italija in Avstrija.

Se je pa število ekoloških kmetij močno povečalo in sicer za 13 odstotkov.

Spraševal tudi Zvonko Lah

Zvonko Lah (SDS) je opozoril na podatke o prašičereji, prosil za pojasnilo, kaj je to faktorski dohodek, ter vprašal, kako bo ministrstvo reševalo problematiko z zaraščanjem. Predlagal je sklepa, naj ministrstvo pripravi program ukrepov v smeri boljše samooskrbe ter ukrepe v smer proti zaraščanju ter naj o tem v roku šestih mesecev poroča odboru. Da se vsi ti ukrepi že peljejo in da ni potrebe po omenjenih sklepih, pa je izpostavil Mirko Brulc (SD). Sklepov odbor ni sprejel.

Branko Ficko (PS) je podatke o stanju v kmetijstvu ocenil kot slabe oz. že skoraj katastrofalne, Katarina Hočevar (DL) pa je opozorila predvsem na pomen mladih prevzemnikov in pozvala k več ukrepom za pomoč pri njihovih investicijah. Jakoba Presečnika (SLS) pa so zanimali predvsem ukrepi za ponovno vzpostavitev rasti kmetijske pridelave.

Sekretarka Strniša je pojasnila, da je v zaključni fazi strategija razvoja po posameznih panogah, ukrepi pa da morajo biti v prihodnosti bolj osredotočeni in bolj prispevati k ciljem. Več bo ukrepov k spodbujanju inovacij in znanja ter povezovanja, investicijski ukrepi bodo bolj osredotočeni. Glede pomoči mladim prevzemnikom pri investicijah na kmetiji je v določenih regijah več uspešnih kandidatov na razpisih, je pojasnila Strniša. Za te razpise so odločilni izbirni kriteriji, večjo težo po novem pa dajejo velikosti kmetije, koliko je na kmetiji kmečko zavarovanih, kmetijski izobrazbi ...Glede na opozorilo, da bi bilo dobro vpeljati več lokalne hrane v javne zavode, pa je pojasnila, da se je vlada ravno te dni seznanila s smernicami za javno naročanje, kjer so naredili priročnik za javne zavode pri javnih razpisih.