Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

V Evropi pred nami le Finska in Švedska


STA, M. M.
21. 3. 2013, 08.30
Posodobljeno
14:18
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

gozd_vinko.jpg
Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si
Foto: Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si

Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Od letos je vsako leto ta dan namenjen osveščanju javnosti o pomembnosti gozdov in dreves za vse življenje na planetu Zemlja. Slovenija je sicer s 60-odstotno gozdnatostjo tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi.

Gozdovi in gozdna krajina sta najbolj prepoznavna prostorska elementa Slovenije, hkrati pa pomenita veliko tržno priložnost in primerjalno prednost Slovenije. Večji delež gozda kot Slovenija imata v Evropi le Finska (77 odstotkov) in Švedska (75 odstotkov). Zelo malo gozda pa imajo Malta (le en odstotek), Irska (10 odstotkov) in Nizozemska (11 odstotkov).

Največje bogastvo naših gozdov - kakovosten les - je najpomembnejša obnovljiva surovina v državi, primerna tako za oskrbo predelovalne industrije kot tudi za energetske namene. Izhaja večinoma iz bukovih, bukovo-jelovih ali bukovo-hrastovih gozdov, ti predstavljajo skoraj tri četrtine vseh gozdov.

gozd_vinko2.jpg
Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si
Foto: Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si

Biotska pestrost slovenskih gozdov je rezultat pestrih naravnih danosti na stičišču treh velikih klimatskih sistemov: atlantskega, sredozemskega in celinskega.

Lesna zaloga in prirastek slovenskih gozdov naraščata že več kot 50 let. Letni posek kljub dolgoletni tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdom in rabe lesa močno zaostaja za prirastkom, predvsem v zasebnih gozdovih, zato se gozdovi starajo, kakovost lesa pa se slabša, kažejo podatki državnih statistikov.

Hkrati z globalnim segrevanjem se spreminjajo življenjski prostori drevesnih vrst, bistveno hitreje pa se selijo tudi škodljivci. Slovenske gozdove tako poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg) v zadnjih letih še bolj ogrožajo gozdnemu drevju škodljive žuželke, zlasti lubadar.

Dodana vrednost, ustvarjena z izkoriščanjem gozda, je v Sloveniji, pa tudi v drugih evropskih državah v primerjavi z drugimi dejavnostmi, nizka. Delež dodane vrednosti gozdarstva v bruto domačem proizvodu je od 2001 do 2009 večinoma predstavljal 0,3 odstotka.

Pomen gozda in lesa v zadnjem času močno narašča, saj je obdelava lesa energetsko nepotratna in prijazna do okolja. Za Slovenijo je les kot energent eden najpomembnejših obnovljivih virov energije, s katerim nadomeščamo fosilna goriva.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.