Slamokrovstvo izumira: »Danes še kilo slame težko kupiš«
Prekrivanje streh s slamo sodi med tradicionalne obrti, zato je pomembna dejavnost na področju spomeniškega varstva. Naše etnološke dediščine namreč ne moremo ohraniti brez mojstrov slamokrovcev. A jih je vse manj, zanimanja mladih za ta poklic pa ni.
V Sovjaku v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je Golnarjeva domačija, ki je že od 90. let prejšnjega stoletja zapisana slami. Anton Golnar je že kot otrok z velikim zanimanjem opazoval krovce, ki so strehe prekrivali z njo, a še dolgo zatem ni pomislil, da bi si tudi sam lahko na tak način služil kruh.
»Zaposlen sem bil še na Agrokombinatu, ko je radgonska ljudska univerza organizirala tečaj slamokrovstva. Sedem nas je bilo tečajnikov, a sem edini ostal aktiven. Kasneje sem izgubil službo in takoj je bilo jasno, kaj bom počel. Najprej sem slamokrovstvo registriral kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, še istega leta pa že ustanovil s. p.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
