Slovenija med tremi državami v EU z največjim skokom porabe plina
Slovenija je bila leta 2025 med tremi državami EU z največjo rastjo porabe zemeljskega plina. Poraba je zrasla za 10,3 odstotka
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je bila lani med državami Evropske unije z najhitrejšo rastjo porabe zemeljskega plina. Po podatkih Eurostata se je povpraševanje po plinu v EU leta 2025 povečalo za 2,5 odstotka, v Sloveniji pa za 10,3 odstotka. Višjo rast sta imeli le Hrvaška in Portugalska.
Po absolutnih količinah Slovenija ne sodi med največje porabnice plina, izstopa pa po hitrosti sprememb. Po obdobju varčevanja in izrazitega padca porabe se je odjem hitro okrepil. Ker država plin skoraj v celoti uvaža, takšen premik neposredno povečuje njeno izpostavljenost cenam in razmeram na evropskem trgu.
Zakaj je poraba zrasla
Rast porabe je v veliki meri povezana z nizko primerjalno osnovo. Po podatkih Agencije za energijo je bila poraba plina v obdobju od aprila 2024 do marca 2025 še vedno za 6,4 odstotka nižja kot v referenčnem obdobju pred energetsko krizo. Ko se poraba po takem padcu začne vračati, so odstotne rasti praviloma bolj izrazite.
Pomembno vlogo imajo tudi cene in način rabe. Plin se v Sloveniji uporablja za ogrevanje, industrijo in proizvodnjo toplote. Leta 2025 se je za gospodinjstva pocenil. Povprečna referenčna cena je znašala 85,7 evra za megavatno uro, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Za podjetja pa se je podražil na 68,1 evra za megavatno uro, kar je pet odstotkov več kot leta 2024.
Slika zato ni enotna. Gospodinjstva so imela cenejši plin, podjetja dražjega, skupni rezultat pa je višji odjem.
Pomemben del razlage je tudi vreme. Leto 2025 je bilo eno najtoplejših doslej, z odklonom 1,1 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. To pomeni, da rasti porabe ni mogoče pripisati večjim potrebam po ogrevanju. Bolj verjetno odraža vračanje porabe po kriznem obdobju ter značilnosti načina rabe.
Mešana slika cen in porabe energentov
Energetski trg je lani kazal različne smeri. Plin za gospodinjstva se je pocenil, za podjetja podražil. Električna energija se je pocenila za obe skupini. Za gospodinjstva za štiri odstotke, za negospodinjske odjemalce za 13 odstotkov.
Tudi naftni derivati so bili nekoliko cenejši. Bencin za 2,5 odstotka, dizel za en odstotek, kurilno olje za 2,5 odstotka, avtoplin za pol odstotka.
Pri porabi drugih energentov ni bilo enotnega trenda. Poraba električne energije se je rahlo povečala, predvsem zaradi večje gospodarske aktivnosti in širše rabe električnih naprav, vendar je bila rast zmerna. Pri tekočih gorivih je bila slika bolj stabilna. Poraba se ni bistveno povečala, saj so višje cene v preteklih letih že spodbudile varčevanje in učinkovitejšo rabo.
To kaže, da plin ni bil sistematično nadomeščen z drugimi energenti. Deloma se je sicer povečala raba elektrike, vendar ne v obsegu, ki bi lahko pojasnil rast plina. Bolj verjetno je, da se je del porabe, ki je bil v času energetske krize zmanjšan ali začasno nadomeščen, preprosto vrnil.
Ključna težava uvozna odvisnost
Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina. Po podatkih Arsa je pri plinu in tekočih gorivih popolnoma odvisna od uvoza. SURS navaja, da so domači viri leta 2025 pokrili 48 odstotkov vseh energetskih potreb, preostanek pa je prišel iz uvoza.
Zato rast porabe plina ni le statistični podatek. Pomeni večjo občutljivost na cene, dobavne poti in politične odločitve na ravni EU.
Evropski trg se še vedno prilagaja razmeram po zmanjšanju uvoza iz Rusije. Delež ruskega plina iz plinovodov je padel z okoli 40 odstotkov leta 2021 na približno šest odstotkov leta 2025. Skupaj z utekočinjenim plinom Rusija predstavlja okoli 12 odstotkov uvoza. EU načrtuje popolno opustitev ruskega plina do leta 2027.
To pomeni večjo odvisnost od globalnega trga utekočinjenega plina ter dobav iz Norveške in Severne Afrike. Slovenija je kot majhen uvoznik neposredno vpeta v ta sistem.
Pritisk tudi na električni sistem
Energetsko sliko dodatno dopolnjuje elektrika. Leta 2025 se je domača proizvodnja zmanjšala za 11 odstotkov, predvsem zaradi slabše hidrologije in manjše proizvodnje termoelektrarn.
Slovenija je z lastnimi viri pokrila 82,8 odstotka potreb končnih odjemalcev z vključenimi izgubami, razliko v višini 2.279 GWh pa je morala zagotoviti z uvozom.
Plin sicer ni neposredno nadomestil izpada elektrike, vendar oba podatka kažeta na isto značilnost sistema. Občutljivost na zunanje dejavnike ostaja visoka.
Jasno sporočilo podatkov
Slovenija je leta 2025 izstopala po rasti porabe plina, čeprav je bilo leto nadpovprečno toplo in so se nekateri energenti pocenili. To kaže, da rast ni posledica enega samega dejavnika, temveč kombinacije nizke izhodiščne ravni, cenovnih gibanj in načina rabe.
Ključno vprašanje zato ni le, ali je poraba zrasla, temveč kaj to pomeni za prihodnost. Dokler bo Slovenija pri plinu popolnoma odvisna od uvoza, bo vsak takšen premik pomenil večjo izpostavljenost tveganjem, ne glede na to, ali gre za začasen odboj ali začetek novega trenda.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
