Rusi brez rešitve, v kolonah pretepi, pred Evropo »scenarij iz nočne more«?
V Moskvi nimajo preprostih rešitev za krizo, ki so jo z napadi na energetsko infrastrukturo sprožili Ukrajinci. Ti imajo še enega asa v rokavu, ki pa lahko skrbi tudi Evropo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rusija, tretji največji proizvajalec nafte na svetu, mora v zadnjem obdobju zaradi vztrajnih ukrajinskih napadov na rafinerije in drugo energetsko infrastrukturo bencin uvažati iz drugih držav. Ne zgolj sosednjih, nekdanjih sovjetskih republik, temveč celo iz Indije.
V nekaterih ruskih regijah so dolge kolone na bencinskih črpalkah, na katerih morajo državljani na svoj trenutek, ko bodo prijeli za ročko, pogosto čakati ure ali kar celoten dan, postale stalnica. Splet so preplavili tudi posnetki pretepov in verbalnih sporov, v katere se zapletajo čakajoči in bencina žejni.
V ruskem črnomorskem letovišču Anapa denimo za red na bencinskih črpalkah skrbijo kar prostovoljci in pripadniki sodobne kozaške skupnosti, ki v svojih prepoznavnih uniformah in tradicionalnih krznenih pokrivalih pogosto priskočijo na pomoč ruski policiji in tudi vojski. Lokalne oblasti v Anapi so na družbenem omrežju Telegram potrdile, da kozaki pomagajo preprečevati pretepe v kolonah pred bencinskimi črpalkami.
»Urejajo promet, preprečujejo konflikte in poskuse polnjenja posod za gorivo ter v kolonah zagotavljajo red,« so zapisali. Oblasti so namreč v več regijah uvedle ostre omejitve pri nakupu goriva. V regiji Krasnodar, kamor spada Anapa in ki je pogosto tarča ukrajinskih napadov, lahko denimo prebivalci kupijo le 20 litrov bencina na vozilo. Podobne omejitve poznajo tudi drugje. Vse skupaj močno razburja kmete, ki jih skrbi, da bo zaradi pomanjkanja goriva letos odpadla žetev.
Kriza se pozna tudi na kakovosti samega goriva, saj so ruske oblasti v četrtek rafinerijam dovolile proizvodnjo bencina in dizelskega goriva s precej višjo vsebnostjo žvepla. Ukrep bo v veljavi do konca leta, kljub temu pa cena goriva na črpalkah v nekaterih regijah vztrajno raste. Cena bencina je na okupiranem Krimskem polotoku, ki je pod nadzorom Rusije od leta 2014, samo v zadnjem tednu poskočila za približno 30 odstotkov, poroča tiskovna agencija Reuters.
Putin prvič priznal in napovedal ukrepe
Krizo z razpoložljivostjo goriva je nedavno sploh prvič omenil ruski predsednik Vladimir Putin. V Kremlju so namreč do nedavnega vztrajno trdili, da je pomanjkanje goriva posledica »lokalnih ozkih grl,« a je Putin prejšnjo nedeljo vendarle priznal, da obstajajo težave. Ob tem je obljubil, da bodo sprejeli ukrepe za stabilizacijo trga.
Eden od ukrepov je zvišanje koncentracije žvepla v gorivu, drugi je obsežna nabava goriva iz drugih držav. Po poročanju Reutersa je Rusija že začela uvažati bencin iz Indije, s Kazahstanom pa naj bi sklenili sporazum o dobavi 50.000 ton bencina v juliju in avgustu.
Zatekli so se k ukrepu, ki ga niso uporabili že leta
Alexander Kolyandr, v Londonu živeči strokovnjak za rusko gospodarstvo, finančni analitik in nekdanji podpredsednik investicijske banke Credit Suisse, je v nedavnem članku za ameriški Center za analizo evropske politike (CEPA) zapisal, da se s pomanjkanjem goriva srečuje več kot polovica od skupno 83 ruskih regij. Po njegovem mnenju pomanjkanje goriva za Putina in rusko vlado, ki je prebivalstvu to vojno »prodala kot hitro in zmagovito operacijo,« predstavlja »težavo, ki nima preproste rešitve.«
Kolyandr je izpostavil, da se je Rusija z uvozom bencina iz Kazahstana in Belorusije zatekla k ukrepu, ki ga ni uporabila že leta, kljub temu pa te dodatne kapacitete naj ne bi bile dovolj za zagotovitev potreb. V primeru uvoza iz indijskih rafinerij, ki rafinirajo rusko surovo nafto, na drugi strani težavo povzroča logistika.
Je pa Kolyandr poudaril, da je celoten obseg težave oziroma škode težko oceniti, saj so v ruskem statističnem uradu Rosstat nedavno napovedali, da ne bodo več objavljali prodajnih cen bencina po posameznih regijah, tako je na voljo le malo svežih uradnih podatkov.
Zaradi vztrajnih ukrajinskih napadov naj bi se s težavami srečevalo kar osem od desetih največjih rafinerij v Rusiji. Je pa Kolyandr poudaril, da cene bencina rastejo zgolj na zasebnih bencinskih črpalkah, saj niso podvržene vladnim omejitvam in jih lahko oblikujejo prosto. Na teh črpalkah je gneča manjša. To pa tudi pomeni, da je ruski državljan pred dilemo, za gorivo plačevati več, ali pa čakati v dolgih kolonah.
Brez preprostih rešitev
Celotno dogajanje ima posledice tudi za druge dele gospodarstva. Inflacija je konec junija poskočila na 6 odstotkov, pri čemer je slovita šefica ruske centralne banke Elvira Nabiulina kot glavni razlog za zvišanje izpostavila rast cen goriva.
Ruske oblasti trenutno s pomočjo subvencioniranja rafinerij cene bencina in dizelskega goriva ohranjajo pod tržno vrednostjo, s tem pa spodbujajo potrošnjo in obenem zagotavljajo nekonkurenčnost uvoženih goriv. Z ukinitvijo subvenciji bi v državnem proračunu prihranili milijarde rubljev in poenostavili uvoz, a bi nato zaradi zvišanja cen goriv dodatno poskočila inflacija, kar pa bi bilo »politično toksično,« je pojasnil Kolyandr. Na drugi strani se ob dolgih kolonah na črpalkah neizogibno razrašča črni trg.
Pod črto, Rusija ima na mizi manj ugodnih možnosti, kot jih je imela še pred pol leta. Vedno ji preostane tudi možnost, da izkaže pripravljenost na kompromise in se v mirovna pogajanja z Ukrajino poda s precej bolj realističnimi pogoji, v katere bi bila pripravljena privoliti tudi Ukrajina.
Obstaja tudi tretja možnost, da namreč najdejo način, s katerim bi svojo energetsko infrastrukturo uspešno zaščitili pred ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki, v nasprotnem primeru pomanjkanja goriva in posledičnih finančnih pritiskov ne bo konec.
Potencialna ukrajinska eskalacija: Črn scenarij za Evropo?
Ob vse bolj drzni Ukrajini ima razlog za skrb tudi Evropa. Dokler je bil na čelu ZDA Joe Biden, so Američani v strahu pred visokimi cenami nafte Ukrajince brzdali razmeroma uspešno. Posledično se je vojna v večji meri odvijala na ukrajinskih tleh. Zdaj, ko so zaradi zunanje politike administracije Donalda Trumpa izgubili zaveznico, Ukrajinci pri napadih na energetsko infrastrukturo ne izbirajo več sredstev.
Kljub temu jim na voljo ostaja še ena možnost stopnjevanja, ki pa bi velike težave povzročila Evropi. V višjo prestavo lahko prestavijo zlasti tako, da napade z brezpilotnimi letalniki razširijo tudi na zelo ranljive ruske terminale in proizvodne objekte za utekočinjeni zemeljski plin. Gre za še enega asa, ki ga Ukrajina doslej še ni izvlekla iz rokava.
Kot je pred dnevi v daljšem zapisu na družbenem omrežju pojasnil Ben Aris, strokovnjak za vzhodno Evropo ter odgovorni urednik tiskovne agencije in medijske družbe bne IntelliNews, bi takšno stopnjevanje napadov za Evropo pomenilo »scenarij iz nočne more.«
Evropske države namreč trenutno mrzlično polnijo svoja prazna skladišča zemeljskega plina, da bi si še pred zimo zagotovili zadostne zaloge za mirne mrzle mesece. Pri tem nekatere države do zadnje kapljice pokupijo tudi vse zaloge plina, ki ga izvaža Rusija. Da ruski plin po več kot štirih letih vojne še vedno ni predmet ostrih evropskih sankcij, namreč obstaja tehten razlog. Finančne posledice bi bile preprosto prehude, so ocenili v Bruslju.
Če bi Ukrajina z napadi ustavila še proizvodnjo in izvoz ruskega zemeljskega plina, bi cene poskočile in bi se hitro znašli sredi nove energetske krize, podobne tisti leta 2022, ko jo je najhuje odnesla ravno Evropa.
Po besedah Arisa lahko ukrajinski droni dolgega dosega dosežejo tudi arktične proizvodne obrate Novateka, drugega največjega ruskega proizvajalca zemeljskega plina. Ti obrati so še bolj ranljivi kot rafinerije.
Popolna prepoved uvoza ruskega plina bi morala sicer stopiti v veljavo januarja prihodnje leto, a mora Evropa še pred tem znova napolniti skladišča. Ukrajinske evropske zaveznice na Kijev zagotovo vršijo pritisk, da v svojih napadih ne storijo še koraka dlje, a se poraja vprašanje, kako dolgo bodo ob vse bolj drzni Ukrajini v tem še uspešni, opozarja Aris.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
