##IMAGE-2239082##

Zadružna zveza Slovenije je včeraj v Stari vasi pri Bizeljskem in v Novem mestu pripravila izobraževanja za svoje članice, ki jih organizira že peto leto zapored. Včerajšnji posvet je bil namenjen zadrugam posavske in dolenjsko-belokranjske regije. Udeležili so se ga predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile novosti, ki jih prinaša novela Zakona o zadrugah, javni razpisi iz programa razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013, poslovanje zadrug ter aktualno zadružno dogajanje v regijah.

Kot so sporočili iz Zadružne zveze, omenjena zakonska novela med drugim ureja združitve, delitve in drugo statusno preoblikovanje zadrug.  Zelo pomembna je izrecna določba, da se zadrugam zagotovi ustreznejša obravnava na področju državnih pomoči. Po prepričanju Zadružne zveze Slovenije je določba, v skladu s katero so zadruge upravičene do teh pomoči, nujna zaradi zagotovitve enakopravnega položaja zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti in prihodnjega zadružnega razvoja.

Sprejeta novela zakona o zadrugah omogoča tudi večjo konkurenčnost in privlačnost zadružne organizacijske oblike. Zadruge v Sloveniji niso registrirane samo za kmetijsko dejavnost ali za predelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, temveč so dejavne tudi v številnih nekmetijskih dejavnostih.

Program razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013 opredeljuje prednostne naloge Slovenije na področju politike razvoja podeželja, ki so zasnovane v skladu s smernicami Evropske unije. Posebej izpostavlja potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter prispeva h krepitvi konkurenčnosti celotne agroživilske verige.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do sedaj objavilo dvanajst javnih razpisov iz programa razvoja podeželja 2007 - 2013. 25. januarja 2008 so bili objavljeni javni razpisi za zgodnje upokojevanje kmetov, podporo skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane; izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, komasacije in infrastrukturo za leti 2007 in 2008 ter za podporo za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. Zadnji javni razpisi so bili objavljeni 29. februarja, in sicer za obnovo in razvoj vasi, ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja ter izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin, upravičenih do sredstev za izvajanje pristopa Leader.  Preostali javni razpisi bodo objavljeni predvidoma v naslednjih mesecih.

Javni razpisi so odprti, kar pomeni, da se pri obravnavi vlog upošteva vrstni red oddanih vlog na agencijo. Pri tem opozorjajo vse morebitne vlagatelje, da ustrezno pripravijo svoje vloge, saj ob morebitni dopolnitvi vloge izgubijo mesto, ki so ga pridobili ob vložitvi, in se pomaknejo na konec vrste. Vloge na javne razpise bo agencija začela uvrščati na listo prejetih popolnih vlog 10. dan po objavi posameznega javnega razpisa v Uradnem listu RS.

Drugi del včerajšnjega izobraževanja je bil namenjen poslovanju zadrug v posameznih regijah. Zadruge posavske regije (skupaj je šest članic Zadružne zveze Slovenije) so, razen ene, manjše zadruge. Lani so ustvarile preko 24 milijonov evrov prihodkov, štejejo preko 820 članov in zaposlujejo 182 delavcev. Promet ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi, grozdja in lesa.

V dolenjsko-belokranjski regiji so po novi organiziranosti Zadružne zveze Slovenije združene tri zadruge. Letno ustvarijo preko 109 milijonov evrov prometa in združujejo 1218 članov ter zaposlujejo 613 delavcev. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, grozdja in vrtnin. Zadruge v regiji spadajo glede na število članov, zaposlenih in skupnih prihodkov med večje slovenske zadruge, saj v povprečju zadruga v regiji ustvari 36,5 milijona evrov prihodkov. 

Posavski zadružniki so v razpravi opozorili na problematiko odkupa mleka. Seznanili so se s ponudbo Ljubljanskih mlekarn za direkten odkup mleka od večjih pridelovalcev. Zadruge kot lastnice mlekarne, združene v Mlekodelu, ki vrsto let izvajajo v dogovoru z mlekarnami organiziran odkup mleka na terenu, predlagajo, da se čim prej sestanejo, pogovorijo o aktivnostih, ki jih izvaja mlekarna v posavski regiji in ustrezno ukrepajo. Posavske zadruge, ki so za slovenske razmere, kot rečeno, manjše zadruge, bi za uspešnejše poslovanje morale med sabo aktivneje poslovno sodelovati in razmišljati o medsebojnem povezovanju.

Dolenjsko-belokranjski kmetje zadružniki pa so bili kritični zaradi zamud pri izplačilu neposrednih plačil, ki ogrožajo delo na kmetijah. Predlagali so, da bi kmetijam v veliko pomoč bilo že, če bi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pravočasno izdala odločbe, na podlagi katerih bi kmetije lahko pridobile ugodnejša posojila in se pred novo sezono oskrbele z reprodukcijskem materialom za tekočo proizvodnjo, saj so cene takrat ugodnejše. Opozorili so na neusklajenost pri delovanju komisij za oceno škod po naravnih nesrečah in počasno reševanje problematike. Seznanili so se z razmerami na trgu govejega mesa, kjer so cene mesa zelo nizke, k temu prispeva tudi velik uvoz govejega mesa iz držav Južne Amerike. Skrbi jih nizka samooskrbnost Slovenije z doma pridelano hrano, kjer bi morali tudi preko javnih razpisov spodbujati potrošnjo kakovostne slovenske hrane. Več bi bilo potrebno storiti tudi pri promociji hrane pridelane v domačem okolju.

Srečanje se je zaključilo s povabilom na tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki bo potekal 13. in 14. marca 2008 v Portorožu.