Arhiv Štajerskega Tednika

Čeprav se namakanje pri nas še vedno najbolj uporablja pri pridelavi hmelja, vrtnin in delno v sadjarstvu, pa se po prepričanju Marka Černeta, ptujskega kmetijskega svetovalca in specialista za namakanje, vedno bolj kaže potreba po namakanju vseh poljščin, saj bo le tako mogoče zagotoviti stabilno pridelavo in obilne ter kakovostne pridelke. Toda pri namakanju poljščin je treba upoštevati značilnosti tal, vremenske razmere in lastnosti posameznih poljščin glede na čas in trajanje namakanja, kakor tudi uporabo primerne tehnologije oziroma načina namakanja.

Černe je pri tem opozoril, da za učinkovito namakanje ni pomemben zgolj skrbno načrtovan in izveden namakalni sistem, ampak tudi pravilna uporaba ustrezne tehnologije namakanja, ki je glede na vremenske razmere primerna za tla in posamezne poljščine. V poljedelstvu se namreč lahko uporabljajo vse razpoložljive tehnologije namakanja, od kapljičnega, oroševanja z bobenskimi namakalniki, razpršilniki ali mikrorazpršilniki do površinskega namakanja in uporabe pivot sistemov za namakanje poljščin.

Nestrokovno namakanje povzroča nižji in manj kakovosten pridelek

Preberite več v Štajerskem Tedniku