Arhiv Štajerskega Tednika

V javni razpravi je s svojimi strokovnimi službami in kmeti aktivno sodeloval tudi ptujski kmetijsko gozdarski zavod (KGZ), ki je na to temo pripravil kar nekaj predavanj, posvetovanj in okroglih miz. Kot je povedal direktor Andrej Rebernišek, so pripombe posredovali in uskladili s svojo matično organizacijo Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Na kmetijskem ministrstvu so na 22 javnih predstavitvah po vsej državi zbrali 43 pripomb in pobud. Čeprav se je javna razprava že končala, pa pogovori s posameznimi institucijami še vedno tečejo.

Največ pripomb na dobo in podaljševanje zakupa

Največ pripomb je letelo na dobo zakupa in podaljševanje zakupnih razmerij, pa tudi na vrstni red pri nakupu in zakupu zemljišč v državni lasti. Posebej pri zakupni dobi in podaljševanju zakupa je v času razprave prihajalo do težkih besed in do izrazite bipolarnosti med stališči.

Na eni strani tako stojijo velika kmetijska podjetja in z njimi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na drugi pa kmetje z nevladnimi kmetijskimi organizacijami. Velika kmetijska podjetja, ki imajo v dolgoletnih zakupih večino državnih kmetijskih zemljišč, namreč ostro nasprotujejo kakršnemukoli zmanjšanju obsega zakupa, medtem ko kmetje zahtevajo še višje zmanjševanje od predlaganega, in sicer 30-odstotno zmanjšanje zakupa na vsakih deset let oz. ko se iztečejo najemne pogodbe. Predlog nove kmetijske zakonodaje namreč velikim podjetjem uvaja maksimalni zakup državnih zemljišč na sto hektarjev, sklad pa bi na ta način iz naslova zmanjšanja pravice do zakupa v prihodnjih treh desetletjih pridobil 4.100 hektarjev, ki bi jih lahko dobili kmetje, vendar je zanje ta postopek predolg, saj pravijo, da ne bodo zmogli čakati toliko let, da pridejo do novih obdelovalnih površin.

Nekdo je moral zagristi v to kislo jabolko

Preberite več v Štajerskem Tedniku