Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih za leto 2018 vsak Slovenec poje 37,5 kilograma prašičjega mesa na leto, stopnja samooskrbe pa je nizka. Letna poraba z 78.000 tonami občutno presega domačo prirejo, ki je pri 29.800 tonah; te številke dokazujejo našo odvisnost od tujih trgov, tako glede količine kot cen, ki se zvišujejo, saj se je lani prašičje meso v Sloveniji podražilo za 36, v EU pa v povprečju za kar 44,4 odstotka.

»Sprva je kazalo še na večje podražitve, kar je razvidno tudi iz zgornjih številk, a se je rast potem ustavila pri za dobro tretjino višji ceni. Karkoli se zgodi na svetovnem trgu, vse takoj občutimo tudi doma, saj smo pri prašičjem mesu daleč od samooskrbe. Kako smo ranljivi, se najbolj pokaže prav ob izbruhih bolezni, kot je na primer afriška prašičja kuga, takrat se zavedamo, kaj pomeni samooskrba. Za rast cen prašičjega mesa je kriv predvsem pojav te bolezni, ki je najmočneje prizadel Kitajsko; gre za državo, ki je velika porabnica prašičjega mesa, zaradi epidemije pa je bila prisiljena skoraj v celoti ukiniti lastno proizvodnjo in začeti meso uvažati iz držav, ki jih bolezen še ni prizadela. Pri nas je tako, da razlika med ceno mesa na trgovskih policah in odkupno ceno pri rejcu ostaja velika, pri čemer krajšo seveda vedno potegne rejec.

Preberite več v Štajerskem Tedniku