Lesnopredelovalni center na območju nekdanje vojašnice na Puščavi, ki je pred leti zaživel z velikimi pričakovanji, po besedah šentrupertskega župana Ruperta Goleta stoji in ne napreduje tako, kot bi si želeli. Občina je nedavno trenutnemu izvajalcu, podjetju GM Kuselj iz Drage pri Šentrupertu, poslala celo odpoved pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.

Z zunanjimi pravniki in strokovnjaki gradbene stroke so pred nekaj tedni naredili ogled terena, na katerem so ugotovili, da izvajalec ne gradi predvidenih objektov, čeprav so zanje pridobljena vsa gradbena dovoljenja, temveč izvaja neko drugo dejavnost, pravi Gole. Na območju nekdanje vojašnice je predvidena postavitev žage, sušilnice, laminirnice za proizvodnjo lepljenega konstrukcijskega lesa in vsi spremljevalni objekti s pripadajočo infrastrukturo. A investitor je pred približno tremi leti zgradil le temelje enega objekta, poudarja župan in dodaja, da so ga ves ta čas opozarjali na neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. »A glede na zadnje dogodke, ko so bili tam kar trije požari, in glede na to, da je nosilec stavbne pravice brez soglasja občine pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje za zbiranje lesnih odpadkov, smo ocenili, da je šla zadeva predaleč.« Namesto gradnje predvidenega obrata, tako Gole, se sedaj tam zbira les za pridelavo lesnih sekancev, kopičijo pa se tudi lesni odpadki. Prejeli so peticijo okoliških prebivalcev, ki pozivajo, da občina ugotovi, kaj se tam dogaja.

Vizija občine je še vedno, da se vzpostavijo vsi členi lesnopridelovalne verige. To pomeni, da se hlodovina skozi vse procese obdela do končnih polizdelkov, kot je lepljen konstrukcijski les, ki se največ uporablja pri gradnji objektov. Po besedah župana je potreba po njem vse večja. »Trenutno je v Sloveniji situacija takšna, da se na križno lepljene plošče čaka tudi do štiri mesece,« pravi Gole, ki poudarja, da naložbe ne želijo zaključiti, temveč jo le postavljajo na novo. »Vztrajamo pa pri vsebini gradbenega dovoljenja, ker točno za te objekte in za ta program je bila podeljena stavbna pravica. Nikakor pa ne za zbiranje odpadkov,« še dodaja.

Zavračajo očitke

Za pojasnila smo se obrnili na podjetje GM Kuselj, kjer so nam povedali, da imajo za zbiranje lesne biomase pridobljena vsa ustrezna upravna in okoljska dovoljenja. Potrdili so, da so prejeli odpoved pogodbe, za katero pa se jim zdi, da nima osnove, saj gradijo po predvidenem planu. »Zgradili smo temelje enega objekta, vso komunalno infrastrukturo in naredili vse nasipe,« na očitke, da nič ne delajo, odgovarja Franci Kuselj, prokurist podjetja. »Poskusi občine, da ustavi projekt gradnje lesnega centra, so skrajno neprofesionalni in verjetno izhajajo iz dejstva, da je župan podpisal soglasje o prenosu lastninske pravice na naše podjetje po 20. decembru, s čimer bi postali lastniki lokacije. Ali je o podpisu in posledicah soglasja seznanil občinski svet, lahko samo ugibamo,« se sprašuje Kuselj, ko nam pokaže pogodbo. V nadaljevanju pojasnjuje, da so občini plačali vse obveznosti, to je že več kot 640.000 tisoč evrov, 20. decembra pa morajo po pogodbi, ki sta jo z županom podpisala proti koncu leta 2014, nakazati še 50.000 evrov in postali bodo lastniki sedem hektarjev velike parcele, kar je po njegovem jabolko spora. »Mi bomo svoje dolžnosti izpolnili in od občine zahtevali prepis,« o načrtih pravi Kuselj. »Če pa občina želi, jim rade volje to prodamo. Vendar naj nam plačajo ves vložen denar, kar pa ni malo.«

Po oceni Kuslja so v zadnjih dveh letih vložili za okoli dva milijona evrov, sredi oktobra pa so od ministrstva za infrastrukturo prejeli tudi sklep o sofinanciranju v višini 4,3 milijona evrov. A to za projekt gradnje daljinskega ogrevanja Puščava, ki zajema gradnjo kogeneracije za soproizvodnjo toplote in električne energije z vso potrebno infrastrukturo za priklop sušilnic za lesne sekance in drva ter stanovanjske objekte. »Nepovratna sredstva bodo omogočila nadaljevanje objektov, zajetih v prvi fazi gradnje lesnopredelovalnega centra, kjer so trenutno objekti za potrebe primarne predelave lesne biomase,« pravi Kuselj. Po njegovem je država z dodelitvijo sredstev za gradnjo energetskega dela pomagala, da se nadaljuje zastavljena investicija, ki bo pripomogla k še večji energetski samozadostnosti lokalnega okolja. Obenem se obetajo tudi nova delovna mesta, v prvi fazi štiri, nato pa še šest, zatrjuje.

Pred letom in pol preiskava

Zaradi lesnopredelovalnega centra so lansko poletje kriminalisti in policisti novomeške policijske uprave obiskali občino in, kot je takrat dejal Gole, zasegli dokumentacijo, povezano z gradnjo tega obrata.

Kakšne so ugotovitve policije, pa podrobneje pišemo v aktualni številki Dolenjskega lista.