Preberite še

Zdravje

Vrste kašlja, na katere morate biti pozorni

Letos 15 nagrad

Odbor se je odločil, da v letu 2025 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti RS. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 9. novembra, na predvečer prve obeležitve nacionalnega praznika dneva znanosti, v Cankarjevem domu.

Prejemnikom in prejemnicam nagrad in priznanj je danes na novinarski konferenci čestital minister za visoko šolstvo znanost in inovacije Igor Papič. Po njegovem mnenju je nagrajevanje raziskovalk in raziskovalcev ter profesoric in profesorjev ključnega pomena, saj s svojim znanjem in raziskovanjem spreminjajo svet na bolje. "Samo z vašim znanjem in vašim delom lahko pridemo do novega znanja in novih odkritij," je dejal.

Ob tem je poudaril, da je za uspešno delovanje raziskovalcev pomembno, da se jim zagotovi ustrezna infrastruktura in pogoji za delo. Spomnil je, da je ministrstvo v preteklih letih podvojilo vlaganja v znanost. Želi si, da bi s tem nadaljevala tudi naslednja vlada.

Prejemnike in prejemnice nagrad in priznanj je danes razglasila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič. Kot je dejala, je izbira nagrajencev in nagrajenk vsako leto izjemno težka odločitev. "Na razpis za nagrade in priznanja smo letos prejeli 64 popolnih vlog, kar je nekaj več kot v preteklih letih, ko smo prejeli okoli 60 prijav," je predstavila.

Ostale nagrade

Priznanje ambasador znanosti RS si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike prislužil kozmolog in fizik Uroš Seljak, ki deluje na Univerzi Kalifornije, Berkeley, in Nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmejo Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.

Zoisova priznanja prejmejo Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.

Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.