A.B.

Zakon sledi akciji Mlade Slovenije, s katero je pridobila široko družbeno podporo. »Pustimo mladim prosto pot in jih podprimo, da ustvarjajo, se osamosvojijo in uresničijo svoje sanje,« je dejal predsednik NSi Jernej Vrtovec. Ob tem je ponovno izpostavil, da želi NSi tudi s tem zakonom dati veljavo vsem, ki delajo in ustvarjajo, hkrati pa poudariti pomen podjetništva za dobro vseh.

Vložitev zakona po uspešni akciji Mlade Slovenije

»Ne zdi se mi fer, da mi država pobere polovico zaslužka«, »Danes imam podjetje, ampak ko sem bila študentka, so mi morali s. p. odpreti starši, da sem obdržala status«, »Moral bom počakati na konec faksa, da bi lahko štartal podjetje«. To je le nekaj odzivov, ki jih je v kampanji za uveljavitev študentskega espeja dobila Mlada Slovenija, podmladek NSi. Med drugim je prek posebne peticije zbrala več kot tisoč podpisov. »Zadovoljni smo z akcijo. Mladim moramo dati priložnost, vsako delo in podjetnost pa nagraditi. Naredili bomo vse, da se ta zakon sprejme,« je ob tem povedal David Tomažin, predsednik MSi. Predsednik NSi Vrtovec se je ob tem zahvalil vsem, ki so podprli akcijo: »Hvala vsem mladim, ki so podpisali peticijo, ki se ne ozirajo levo/desno, na ideologijo, ampak jih zanima, kako lahko prispevajo k družbi. Mladi so naša moč in naša prihodnost, dajmo jim priložnost!«

Zakaj Slovenija potrebuje študentski s. p.

Danes študent, ki odpre s. p., ostane brez pravic, povezanih s statusom študenta, tj. zdravstveno zavarovanje po starših, morebitna štipendija, družinska pokojnina, subvencionirano bivanje, prehrana, prevoz, njegovi starši zanj izgubijo možnost olajšave za vzdrževane družinske člane. Zakon NSi študentom daje možnost, da odprejo s. p., pri tem pa ohranijo študentske pravice. Sistem sledi belgijskemu zgledu. Študent, ki bi deloval po študentskem espeju, bi bil v podobnem položaju kot zaposleni, ki ima poleg rednega delovnega razmerja odprt še »popoldanski s. p.«. Tak status bi veljal za vse, ki bi imeli prihodke do višine letne minimalne plače. Tisti z več zaslužka bi bili obravnavani kot »polni s. p.«

Zakaj je študentski s. p. boljši in drugačen od dela na napotnico

Študentsko delo prek napotnice je izjemno davčno obremenjeno, saj si država od zaslužka dijaka ali študenta vzame kar polovico. Študenti pa so danes primorani delati, da si lahko privoščijo študij, bivanje stran od doma ali prevoz. A običajno z delom le priložnostno služijo, študentski s. p. pa bi jim ob tem omogočil osebnostno in profesionalno rast. »Študij prinaša znanje, a nekaterih veščin se je mogoče naučiti le izven predavalnic. Študenti se naučijo reševati probleme, soočijo se z odgovornostjo, izboljšajo komunikacijo in navezovanje stikov, prihajajo v stik z realnostjo. Tudi če ne ostanejo podjetniki, bodo te podjetniške izkušnje za vedno koristne,« je še povedal Vrtovec.