M. M.

Deveto izvedbo Noči nakupov je minuli petek pošteno namočil dež, a zagnani člani Zavoda Grem v mesto ne mislijo odnehati. Tudi ko bo za jesensko izvedbo, po napovedih občine sodeč, mestno jedro postalo eno veliko gradbišče. Ravno napovedana prenova Glavnega trga in z njo tudi spremenjen prometni režim sta povezala trgovce, obrtnike, podjetnike in gostince, sprva prek civilne iniciative, kasneje še v skupni zavod. Prva Noč nakupov je pred dobrima dvema letoma v mesto privabila toliko ljudi, da je bil trg prvič videti skoraj premajhen za vse. Prireditev je postala tradicionalna, program dopolnjujejo z uličnimi glasbeniki in kulinariko, vsebinsko ga oplemeniti še festival Rudi Potepuški.

A ne gre zgolj za večerne popuste, ampak veliko večje izzive današnjega časa: kako ohraniti mestno jedro pri življenju, kako mu vrniti položaj družabnih srečanj, kakšne vsebine ponuditi gostom in, predvsem, kako preživeti približno eno leto trajajočih gradbenih del. »Samo novi tlakovci ne pomenijo novih vsebin in življenja,« pravi namestnica direktorice Zavoda Grem v mesto Jana Murgelj, tudi sama podjetnica iz središča mesta. O prihodnosti trga je na naša vprašanja odgovarjala skupaj z vodjo prireditve Noč nakupov Barbaro Brajčič in podjetnikom Dušanom Novakom.

Spomnim se prve Noči nakupov in občutka, da je mesto premajhno za vse.

B. Brajčič: To je bilo presenečenje tudi za nas, zelo pozitivno, in meščani so nam tedaj vsem dokazali, da jim to središče vendarle še nekaj pomeni.

Pa so vam vsaj izpraznili trgovske police ali so se le sprehodili mimo?

J. Murgelj: Takrat smo vsi dobro poslovali, čeprav nismo bili pripravljeni, ne z robo ne z osebjem. (smeh) A z leti smo se okrepili, organizacijsko in marketinško gledano, predvsem zahvaljujoč direktorici zavoda Ani Petančič.

Kaj bo z jesensko izvedbo prireditve glede na načrte občine?

B. Brajčič: Ne vemo. A smiselno bi bilo, da jo vseeno imamo, da dokažemo in pokažemo, da smo še vedno tu. Izziv bo preživeti eno leto prenove.

M. M.

Če se spomnimo začetkov, ste nastali kot civilna iniciativa in se konec leta 2015 povezali v zavod. Danes imate več kot 50 članov oz. pravnih subjektov, ki delujejo v središču mesta, torej po vaši oceni več kot polovico vseh delujočih trgovcev, obrtnikov, gostincev ipd. Kaj pomeni ukinitev avtomobilov v mestnem jedru za vaše posle?

D. Novak: Mesto brez prometa, ne da bi mu prej dali vsebino, propade in lahko eden za drugim začnemo zapirati lokale. Mestu moramo najprej dati oz. vrniti dušo, vsebino in potem postopno pristopiti k zapiranju prometa, seveda ob pogoju, da so v bližini na voljo nadomestna parkirišča. Tudi cilj našega zavoda, poleg same Noči nakupov, je boljši dialog z občino, da bi skupaj nekaj naredili iz tega mesta.

Že sedaj ste v slabšem položaju od npr. kakšnega trgovca v nakupovalnem središču, kjer ne le da je dovolj parkirišč, ampak so ta še brezplačna.

J. Murgelj: Res je. Vsa občinska parkirišča okoli stanovanjskih blokov so denimo brezplačna, v mestnem jedru pa je vse plačljivo. S tem da se ta denar ne vrne nazaj v mestno jedro. V primerjavi s poslovnimi subjekti v nakupovalnih središčih smo vsekakor v slabšem položaju, četudi so tu najemnine nižje, a je precej manj pretoka ljudi.

Ampak v mestu je več dogajanja. Poleg vaše Noči nakupov je vse več enodnevnih ali večdnevnih festivalov … Tako da vsebina se krepi in s tem naj bi se obiskovalci in vaše stranke navadili tudi na zapore.

J. Murgelj: Predvsem bi radi poudarili, da ne zdaj ne po obljubljeni prenovi mesto ne bo zaprto! Vedeti pa je treba, da gre za dve stvari: prenovo in spremembo prometnega režima. Glavna sprememba bo, da bodo avtomobili center le zapuščali prek Kandijskega mostu, ne pa tudi vstopali v mesto. Takšnemu režimu ne nasprotujemo, ampak najprej bi nam podjetnikom, tukajšnjim prebivalcem in tudi obiskovalcem morali zagotoviti primerna parkirišča. Zagotovili so denimo začasno rešitev s parkiriščem v Kandiji, hkrati pa skupaj z obnovo trajno spreminjajo prometni režim, ne da bi uredili stalna in dejansko urejena in dostopna parkirišča v okolici. Na Kandijsko parkirišče, poleg tega da nima zarisanih parkirnih mest in da je makadamski – ob suši prašen, ob dežju blaten –, trenutno ni mogoče zapeljati, če prideš iz smeri Žabja vas.

Občina je napovedala gradnjo nove parkirne hiše pri APT, pa širitev parkirišč na Trdinovi, ureditev tistih nižje ob Kandijski cesti, še kakšno dodatno brv za lažji dostop do centra …

J. Murgelj: Poznamo te napovedi, ampak za zdaj še ničesar od tega nimamo. Ravno to bi radi v zavodu dosegli, da dokler občina ne zagotovi urejenih in dostopnih parkirnih mest, torej asfaltirano parkirišče z zarisanimi parkirnimi mesti in krožišče, ki bo omogočalo dostop z vseh strani, prometni režim pustijo takšen, kot je.

Dela naj bi se začela že avgusta. Kaj to pomeni za vas, si predstavljate?

D. Novak: Dejansko niti ne.

Ali menite, da bo po prenovi še kakšna prazna izložba več?

D. Novak: Zagotovo. In dlje bo vse skupaj potekalo, več obrtnikov bo središče zapustilo. Tu bo še najbolj na udaru zgornji del trga, kjer naj bi najdlje gradili, pred tem pa bodo še arheološka izkopavanja.

B. Brajčič: Mogoče bo ta čas gradnje oz. prenove ravno pravšnji, da se vsi navadimo prihajati v mesto peš. Hkrati si želim, da se čas prenove izkoristi za premislek, kaj si v mestnem središču sploh želimo, kaj potrebujemo. Da bi prenovljeno mesto odprli skupaj s polno ponudbo, ne pa s praznimi izložbami. Podobno kot počnejo trgovski centri: saj jih ne odprejo z eno trgovino in postopoma zapolnjujejo ostale.

Ampak tu občina ne more dosti pomagati, saj gre za zasebne lokale in objekte …

M. M.

J. Murgelj: Lahko bi pristopila s subvencioniranjem dejavnosti, ki sodijo v središče. Potrebovali bi načrt, kot ga imajo denimo v Qlandii, kjer vedo, koliko trgovin z oblačili želijo, koliko živilskih ipd. Na ta način so stranke priskrbljene: na enem mestu lahko kupim športno opremo, si uredim frizuro, kupim hrano in spijem kavo.

Kaj po vašem mnenju mestu manjka?

B. Brajčič: Ponudba je pestra, manjka nam drogerija, več gostinskih teras in predvsem več kulinarike. Govorila sem s predstavniki novega hotela Center, k sreči jim gre dobro, a v popoldanskih urah svojih gostov v samem središču mesta skoraj nimajo kam poslati na kosilo. To je katastrofa! Veliko pa bi naredili že z boljšo urejenostjo, da izložbe vabijo ljudi k obisku in raziskovanju mesta, ne pa da imamo že leta npr. prazen Müller oz. v njem skladišče.

J. Murgelj: Takšnim lokalom bi lahko občina subvencionirala najemnine, lahko bi pomagali pri izobraževanju, tako s področja trženja, socialnih omrežij kot urejanja izložb ipd.

D. Novak: Veliko bi seveda lahko naredili trgovci sami.

B. Brajčič: Tu je še veliko dela za naš zavod, a med nami so sami podjetniki in obrtniki, ki smo nenehno v svojih poslih. Ko zaključimo Noč nakupov, komaj zadihamo in že počasi začnemo delati na naslednji. Razlike so tudi med nami: nekateri jo dobro izkoristijo, se takrat dodatno oglašujejo, priredijo akcije, okrasijo trgovine ipd. In imajo tudi rezultate. Spet drugim je marsikaj od tega že odveč oz. to zanje pomeni preveč dodatnega dela.

J. Murgelj: Nekatere lahko razumemo, saj so sami za vse in jim ni lahko. Zato pa sta dobrodošla povezovanje in medsebojna pomoč. Skupaj smo lahko tudi enotnejši v zahtevah do lokalne oblasti, ki bi lahko bolje izkoristila, da ima enega sogovornika, s katerim lahko rešuje težave vseh trgovcev in podjetnikov.

Članek je objavljen v današnji, 27. številki Dolenjskega lista z dne, 6. julij 2017.