Arhiv NTRC

Kjer so pasovi toče poškodovali grozdje in vinsko trto, je količini pridelka po besedah specialistke za vinarstvo manjša, tudi kakovost je nekoliko slabša. V vinogradih, ki jih neurja s točo niso prizadela, je grozdje lepo dozorevalo. »Če potegnemo črto, je količina letošnjega pridelka na hektar za približno 30 odstotkov manjša v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Kjer je bilo grozdje neprizadeto, so količine pridelka podobne povprečnim količinam preteklih let,« je pojasnila Vodovnik Plevnikova. Dodala je, da je bilo kljub manjšim povprečnim količinam možno tudi v naših krajih pridelati vino vseh kakovosti (od deželnega do vrhunskega), vseh vrst (od mirnega do penečega) in vseh stilov.

Zaradi manjšega pridelka so sicer vinske kleti, ki odkupujejo grozdje od pridelovalcev, sprejele nekoliko manjše količine grozdja. V dobro vinogradnikov pa so njegove cene letos dosegle tako raven, ki bi si jo ta sad vinske trte zaslužil že v preteklih letih, je pojasnila sogovornica.

Nekatere čaka zahtevna rez

Poudarila je, da imajo naravni udarci za pridelovalce vina velike posledice tudi za to, ker je vinska trta trajna rastlina. Vinogradi so zasajeni za obdobje od 30 do 50 let. Kjer je močno klestila toča, je les trte močno poškodovan, zaradi česar bo njena rez zelo zahtevna in drugačna. V vinogradih, ki so se izognili vremenskim nevšečnostim, so bili to jesen dobri vremenski pogoji, da bo lahko les dobro dozorel, kar je dobra osnova za prihodnje leto.

Imajo ekološki vinarji ob naravnih nesrečah bolj zvezane roke glede ukrepov zaščite trt? Tadeja Vodovnik Plevnik pravi, da to ne drži, saj so na voljo tudi ekološka sredstva za varstvo in krepitev rastlin, ki jih lahko uporabljajo. Če so vinogradi na strmih pobočjih, je večji problem, da je takoj po dežju trto težko zaščititi. Ekološki vinogradniki se prilagajajo tudi pri izbiri sort, odpornejših na rastlinske bolezni. Številni že izbirajo tako imenovane tolerantne sorte oz. medvrstne križance.

Foto: Arhiv NT (SHERPA)

Tadeja Vodovnik Plevnik: »Če potegnemo črto, je količina letošnjega pridelka na hektar za približno 30 odstotkov manjša v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

»Nekateri vinogradniki imajo v vinogradih nameščene protitočne bočne mreže, nekateri za svoj pridelek sklenejo zavarovanje. Žal ostajajo neizpolnjena pričakovanja, da bi država uvedla protitočno zaščito z letali, ki v sosednji Avstriji zelo dobro deluje,« pravi sogovornica.