##IMAGE-2238305##

Na lestvici največjih slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij leta 2007, ki jo je predstavil Center za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, so prva mesta zasedla Mercator, Gorenje in Krka. Slovenske multinacionalke so v primerjavi s tujimi majhne, a rastoče, je povedal profesor Marjan Svetličič.

Na lestvici Top 25 slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij se je glede na vrednost sredstev v tujini v letu 2006 na 15. mesto uvrstil trebanjski Trimo.

Raziskava je pokazala, da so omenjene slovenske multinacionalke (podjetja v slovenski lasti z lastnim podjetjem v tujini) v primerjavi s tujimi majhne, saj jih je imelo le pet več kot 800.000 evrov premoženja v tujini. Za multinacionalke včasih vlada zmotno prepričanje, da gre za ogromna podjetja, saj so v bistvu te lahko zelo majhne, je opozoril Svetličič in dodal, da je "med slovenskimi podjetji v tujini 75 odstotkov malih multinacionalk".

Med letoma 2004 in 2006 so slovenske multinacionalke beležile dinamično rast. Njihova sredstva v tujini so se po Svetličičevih navedbah podvojila na skoraj tri milijarde evrov, prodaja v tujini pa povečala za približno 50 odstotkov na 5,5 milijarde evrov. Na tujih trgih so podjetja Top 25 zaposlovala 23.616 ljudi.

Celotna vrednost sredstev v tujini vseh slovenskih podjetij Top 25 predstavlja 86 odstotkov vrednosti vseh slovenskih neposrednih investicij v tujini. Mercator, Gorenje in Krka so imeli več kot polovico sredstev slovenskih podjetij Top 25 v tujini, sredstva prvih petih največjih pa so predstavljala 68 odstotkov vseh sredstev slovenskih podjetij Top 25 v tujini.

Analiza kaže, da so naložbe slovenskih podjetij z lestvice Top 25 pretežno usmerjene v Evropo, večino v države nekdanje Jugoslavije. Zanimanje za ustanavljanje podružnic pa med njimi raste tudi na oddaljenih hitro rastočih trgih, kot so Rusija, Kitajska in druge azijske države.

Vsa podjetja z lestvice Top 25 imajo v tujini skupaj 286 podjetij v 53 različnih državah. Med 25 podjetji se jih 16 uvršča v predelovalne dejavnosti, le osem od njih pa ima matično podjetje v glavnem mestu, kar je po Svetličičevem prepričanju odsev decentralizirane strategije razvoja industrije v preteklosti. Z izjemo enega podjetja, Ere, so bila vsa ustanovljena pred prehodom v tržno gospodarstvo.

Tudi predstavniki Krke in Trima so za največjo oviro pri internacionalizaciji slovenskih podjetij označili pomanjkanje ustreznega kadra s specifičnimi znanji za tujino (medkulturne razlike v poslovanju ipd.) in pomanjkanja ljudi, ki so pripravljeni iti živet in delat v tujino.