##IMAGE-3320199##

Ena osrednjih tem letošnjega vladnega obiska v Posavju je bilo prav gotovo namakanje. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je posavskim sadjarjem in zelenjadarjem že pred dvema letoma obljubil korenite spremembe na področju pridobivanja vodnih dovoljenj, vendar je do danes vse ostalo le pri obljubah. Številni kmetje pa pričakujejo takojšnje ukrepanje, saj bo v nasprotnem primeru ogroženih skoraj 44 milijonov evrov evropskih sredstev za namakalne sisteme, ki bi jih morali počrpati do leta 2013.

Samo v Posavju trenutno čaka na namakanje približno 1000 hektarjev površin, ki jih sadjarji, zelenjadarji in vinogradniki ne morejo namakati, ker zanje potrebujejo vodna dovoljenja. Teh pa v zadnjih letih praktično ni mogoče dobiti. “Dejstvo je, da je teh vodnih dovoljenj zelo malo, da je velikih namakalnih sistemov zelo malo in to je tisto, kar nakazuje, da je treba na tem področju nekaj spremeniti. Navsezadnje o tem govori lanskoletno poročilo računskega sodišča, ki nam nalaga, da nekaj storimo,” je trenutno situacijo na področju namakanja opisal direktor Evrosada in predsednik GIZ Sadjarstva Boštjan Kozole. Za namakalne sisteme je v tekočem proračunskem obdobju Evropske unije namenjenih kar 44 milijonov evrov, ki so na voljo le do leta 2013. Na potezi je torej ministrstvo za okolje in prostor, ki del odgovornosti za neorganizirano namakanje prelaga tudi na kmete. “Doslej so bile te pobude tako ali drugače necelovite oziroma razpršene. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ni imelo pregleda, koliko teh vodnih pravic prosilec dejansko zahteva v razmerju do svojega soseda. Današnji dogovor s kmetijskim ministrstvom je, da bo MOP z vso resnostjo obravanaval te vloge, če bodo pripravljene v sklopih. Torej, več uporabnikov skupaj,” je spremembe na bolje napovedal državni sekretar na MOP-u Mitja Bricelj.

Glavni vir namakanja naj bi bila reka Sava, ki bo zaradi načrtovanih energetskih objektov po napovedih strokovnjakov precej spremenila svoj dosedanji vodni režim. “Ena od zahtev, ki smo jih postavili, ko so načrtovali hidroelektrarne na Spodnji Savi, je bilo črpanje vode za kmetijske namene,” je pričakovanja posavskih kmetov predstavil krški župan Franc Bogovič. Okoljsko ministrstvo bo imelo zato precej manj prostora za izgovarjanje, saj naj bi bili načrtovani energetski objekti povezani tudi z obljubami o večjem številu vodnih dovoljenj. Kljub obljubam pa je bilo ob nedavnem obisku Briclja v Krškem že slišati, da bo treba v prihodnosti bolj natančno določiti prioritete na področju upravljanja z vodo. Ob številnih zahtevah po namakanju in njenem izkoriščanju v energetske namene naj bi namreč v podrejeni položaj postavili za življenje najpomembnejšo pitno vodo.