Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Moje mesto jutri: Končno se je nekaj začelo premikati


Igor Vidmar
13. 5. 2016, 15.00
Posodobljeno
14. 07. 2016 · 11:47
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

mojemesto.jpg
I. Vidmar
Arhitekti Iztok Kovačič, Liljana Jankovič Grobelšek in Tomaž Slak so glede razvoja Novega mesta optimistični. (Foto: I. Vidmar)
20160505_03949_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Peter Plantan
20160505_03952_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Mitja Simič

Izid zbornika ReVIZIJE prostora Novega mesta, ki ga je pri založbi Goga izdala Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru, je spodbudil številne strokovnjake, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prostora in razvojem Novega mesta, da na okrogli mizi, ki so jo pripravili v Jakčevem domu ob izidu bogate publikacije, povedo svoje mnenje in predstavijo poglede na to, kar se dogaja in se bo dogajalo v mestu.

Ob njihovih mnenjih se je težko upreti občutku, da gredo stvari v dobro smer. Če je prava, bo pokazala prihodnost, pomembno pa je, da se je končno začelo premikati.

NAPAKE IZ PRETEKLOSTI

Precej problemov mestu še danes povzroča dejstvo, da se je tudi v še ne tako davni preteklosti Novo mesto razvijalo precej nenačrtno, sploh ko so bile mestu priključene bližnje vasi. Po besedah arhitektke Liljane Jankovič Grobelšek je bila največja napaka, storjena v urbanističnem razvoju Novega mesta, umestitev avtomobilske tovarne dobesedno sredi mesta. "Vprašanje pa je tudi, ali ni morda tudi tovarna Krka preblizu mesta. Urbanisti smo njeno nadaljnjo širitev predvideli proti severu, nikakor pa ne smemo pustiti, da bi se širila prek vzhodne obvoznice v Kosovo dolino. Sicer pa sem, kar zadeva urbanistični razvoj Novega mesta, optimistična. Novo mesto je prvo med mestnimi občinami dobilo občinski prostorski načrt, ki je sodoben in dopušča razvoj. Večje širitve mesta niso predvidene, v okviru načrta pa je dovolj prostora predvidenega za razvoj. Predvsem je treba mesto pomestiti. Dobro je, da ima mesto neposreden stik z naravo, ki se z več strani zajeda vanj. Zelo pomembne so tudi pobude za zdravo mesto, predvsem v zvezi s kolesarjenjem. Novega mesta ne smemo primerjati z večjimi mesti. Kakovost življenja v tako velikem mestu, kot je Novo mesto, je lahko večje kot v večjih mestih. Predvsem pa mislim, da se mora v naslednjih letih nekaj zgoditi v mestnem jedru. Že zelo dolgo čakamo na to," je v uvodu povedala Liljana Jankovič Grobelšek.

PROJEKTI PRIPRAVLJENI, ČAKAJO RAZPISE

Vodja urada za prostor in razvoj Iztok Kovačič je izpostavil več novomeških projektov, vezanih na mestno jedro, ki so se v zadnjem času premaknili z mrtve točke. Tako vse kaže, da bo po uspešnem dogovoru z vsemi deležniki občina v kratkem dobila gradbeno dovoljenje za prenovo tržnice, premikajo se tudi stvari v zvezi s prenovo Narodnega doma, čez dobri dve leti naj bi že pili kavo na prenovljenem Glavnem trgu, Arheološki park Marof je trenutno v fazi priprave strokovnih podlag, izvajajo pa se tudi strokovne delavnice, ki povezujejo različne strokovnjake, zanj pa Kovačič predlaga preimenovanje v Arheološki park Situla, kar bi bilo v sozvočju s poimenovanjem Novega mesta z mestom situl. "Na vse projekte smo trenutno tako dobro pripravljeni, da zdaj lahko samo še čakamo na ustrezne razpise," je optimistično zatrdil Iztok Kovačič.

Nedvomno k živahnejšemu dogajanju pri reševanju mestnih urbanističnih problemov precej prispeva tudi urbanistični svet, ki ga je župan ustanovil v začetku svojega mandata, je njegov posvetovalni organ in igra vlogo neke vrste mestnega arhitekta. Na začetku je bil štiričlanski, po postavitvi Iztoka Kovačiča na mesto vodje urada za prostor in razvoj pa je le še tričlanski. Vodi ga arhitekt Tomaž Slak, ki pravi, da je do preskoka v bistvu prišlo že v prejšnjem županskem mandatu s konservatorskim načrtom za Glavni trg. "Urbanistični svet ima sogovornike v civilni in strokovni javnosti oziroma v različnih združenjih, kot sta med drugim Društvo arhitektov Dolenjske in Društvo Novo mesto. Politična oblast mora imeti posluh za stroko, saj gre za projekte, ki trajajo dlje časa, vsekakor več županskih mandatov. V Novem mestu se že toliko časa ni zgodilo nič, da zdaj vse vrvi, ljudje zelo naklonjeno čakajo na spremembe. Dobro je tudi to, da komunikacija med stroko ni le formalna, ampak gre za veliko osebnih posvetovanj," meni Tomaž Slak.

V MUŠIČEVEM ČASU JE IMEL AVTO DRUGAČNO VLOGO

logotip_nm.jpg

Prav obnova Glavnega trga in urejanje širšega območja starega mestnega jedra je tisto, na kar Novomeščani najtežje in najdlje čakajo. Na natečaju je bila izbrana rešitev biroja ATELIERarhitekti, kjer je sodeloval tudi Novomeščan Peter Plantan, ki pravi, da njihova rešitev ne naredi nič drugega, kot da čisti mesto, predvsem ga čisti avtomobilskega prometa. "Ko je Mušič v petdesetih letih načrtoval obnovo porušenega mesta, je imel avto povsem drugačno vlogo, kot jo ima danes. Pri načrtovanju smo uporabili izkušnje iz Ljubljane, kjer ti prijemi delujejo. Danes skozi središče Ljubljane ni mogoče priti zaradi ljudi in ne zaradi avtomobilov, kot je bilo prej. Zdaj delujejo lokali, ki so bili prej prazni. Novo mesto ni Glavni trg, temveč je sistem več trgov in inštitucij. Vsak trg si zasluži svoje dostojanstvo in vsaka hiša svoj prostor pred sabo. Vse novomeške trge je treba povezati v celoto, pri čemer pa igra Glavni trg glavno vlogo," meni Plantan.

Član urbanističnega sveta je tudi vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, krajinski arhitekt Mitja Simič, ki je na okrogli mizi povedal, da si je svet pred letom dni na svojem sestanku naredil listo 10 najpomembnejših stvari, ki jih je treba v mestu urediti – pešpoti, mirujoči promet, povezava Kandije prek Glavnega trga in Rozmanove do Marofa, Novi trg, avtobusna postaja, Portoval s športno dvorano, tržnica, Narodni dom, univerza kot razvojni dejavnik mesta in Arheološki park Marof. "Prav na vseh desetih področjih se je v enem letu nekaj zgodilo, na nekaterih malo, na drugih pa ogromno. Tisti, ki pravi, da se v Novem mestu nič ne dogaja, je ignorant ali pa zelo slabo informiran," trdi Mitja Simič.

Tomaž Golob, umetnostni zgodovinar, avtor konservatorskega načrta za Glavni trg in predsednik društva Novo mesto, pravi, da je načrt nastal z upoštevanjem nove doktrine in je plod tako študij razmer v Novem mestu kot tudi prakse številnih drugih evropskih mest. "Pomembna je vizija. Tudi čas za kaj takega je moral dozoreti, saj pred petnajstimi leti tak načrt ne bi bil tako pozitivno sprejet.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.