arhiv; T. U.

##IMAGE-3632400##

Ta in naslednji konec tedna, predvsem pa v sredo na dan svetega Martina, svetnika, ki naj bi po legendi spremenil vodo v vino, se bodo po vsej Sloveniji zvrstile številne tradicionalne prireditve v počastitev največjega praznika vinarjev. V času martinovanj bodo pozorni tudi policisti, ki opozarjajo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola. Po vsej Sloveniji bodo namreč še posebej pozorno nadzirali promet, marsikje bo potekal tudi poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Čas okoli martinovega je čas, ko se na podeželju zaključuje jesensko delo in se začno priprave na zimo, prav ta čas pa dozori tudi vino in na martinovanjih opravijo blagoslov "nečistega" in "grešnega" mošta v pravo vino. Predvsem na podeželju se v tem času dogajajo obredna slavja, ki so tradicionalno prepletena z življenjem v vaseh, vse bolj pa se večje in množične prireditve uveljavljajo tudi v mestnih središčih.

Največ prireditev se bo te dni zvrstilo v vinorodnih deželah Štajerske, Primorske, Dolenjske in Prekmurja.

Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju bodo glavne prireditve potekale v sredo in konec tedna za njo. Že ta konec tedna je v znamenju martinovega Semič, naslednjo soboto pa bo potekal pohod po poteh soseske zidanice in martinovanje v Metliki, prav tako v Črnomlju.

Martinovo je za vinarje praznik jeseni in dokončanega dela; letošnji letnik odličen

Martinovo je za vinarje praznik jeseni, ko se vegetacijska doba počasi umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Kot je v pogovoru za STA dejal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je to za vse vinogradnike in vinarje prazničen čas, ki je letos zaradi odlične letine še bolj prazničen.

Pregovorno velja, da ob Martinu mošt postane vino. A v praksi se to zgodi že mesec po začetku trgatve, ko vinarji lahko na trg postavijo mlada vina. Letos je tako po Brejčevih pojasnilih zaradi razmeroma zgodnje trgatve razlika med tem trenutkom in samim praznovanjem Martinovega še večja kot običajno.

Brejc je spregovoril tudi o vinski kulturi v Sloveniji. "Če pogledamo glavne evropske prestolnice, kjer v tem času skoraj povsod vedo, da je mlado vino prišlo na police in v gostinske lokale, potem je nesmiselno trditi, da je vinska kultura v Sloveniji pomembno nižja, kot je to v tradicionalnih vinogradniških državah. To je nek škodljiv stereotip, ki ga kar naprej ponavljamo, vendar med nami in ostalimi evropskimi narodi ni tako velike razlike v smislu kulturnega uživanja vina," je dejal Brejc.

Res pa je, je dodal, da je v nekaterih tradicionalnih sredozemskih državah pitje vina močno povezano s hrano in morda v tem delu vendarle nekoliko odstopamo od običajne prakse v omenjenih prostorih. Morda smo pri nas vendarle vajeni, da spijemo kozarček v družbi prijateljev, ne da bi ob tem postregli s kakšno jedjo, pač pa bolj s pijačo, ki spodbuja druženje, kar je morda v Franciji ali Italiji videti redkeje, pravi prvi mož združenja slovenskih vinarjev.

Sicer pa je v primerjavi z lanskim letošnji letnik po besedah Brejca preprosto odličen. Vinarji letos še posebej izpostavljajo rdeča vina, kjer so ekstrakti takšni, kakršnih z izjemo letnika 2011 niso doživeli v zadnjih dvajsetih letih. Glede kakovosti in zdravstvenega stanja grozdja vinarji zato letos gotovo ne smejo tarnati.

Tudi količinsko je v povprečju zaznati veliko razliko glede na leto 2014, saj je pridelek večji za več kot 30 odstotkov. A pri tem je, kot pravi Brejc, treba upoštevati, da je bil lanski letnik v količinskem smislu nenavaden, saj je bil daleč pod dolgoletnim povprečjem, zato je z njim primerjava nesmiselna. Če gledamo povprečje zadnjih desetih let, potem je letošnji pridelek približno petino boljši od običajnih let.

"Količine bodo nedvomno zadostne za vse prodajne programe. Letos bo glede na trenutno vreme tudi priložnost za nekatera predikatna vina, skratka vinarji bodo letos lahko pridelali celoten portfolio vinskih kategorij in stilov, od penečih do predikatnih," dodaja Brejc.

Slovenski vinogradniki so letos lahko pridelali okoli 85 milijonov litrov vina, kar je po njegovem mnenju normalen letnik. V zadnjih 15 letih se namreč pridelava ves čas giblje med 80 in 100 milijoni litrov, oscilacija pa je v največji meri odvisna od tekočega letnika, torej od vremenskih razmer, manj pa od drugih tehnoloških razlogov.

"Po letu 2002 so tako rekoč vsi vinarji, še posebej pa nekoliko večje in največje kleti, dali v prvi plan kakovost, kar je za sabo potegnilo manjše hektarske donose. To je od vinarjev zahteval tudi sam prodajni trg, ki se v Sloveniji po naši oceni krči," pravi Brejc.

O tem, ali bodo imeli zaradi dobre letine vinarji težave pri prodaji vina, Brejc pravi, da se stanje ne bo bistveno spremenilo, saj so imeli lani takšno pomanjkanje, da bomo z letošnjim pridelkom vendarle zadostili potrebam trgovine in gostinstva.

A po njegovem mnenju bi bilo smotrno razmišljati nekoliko bolj celostno, kar pomeni, da bi se morali zavedati, da na mednarodnem trgu, ko se postavimo ob bok vsem konkurentom, stanje ni bistveno drugačno od zadnjih nekaj let. Konkurenca je bila bolj ali manj v celoti v relativnem razmerju s slovenskimi vinarji, zato se bodo ti na mednarodnem trgu še naprej srečevali z normalno tržno tekmo.

"Nekateri trgi, zlasti ameriški in kitajski, povečujejo svoje potrebe, a bo tekma enako trda in težka kot v preteklih letih, izvozne cene pa bo težko dvigniti, čeprav se zadnja leta postopoma ves čas dvigujejo," je dejal Brejc in dodal, da zaradi kakovosti letošnjega letnika slovenski vinarji gotovo ne bodo imeli nobene prednosti, saj se ta dviguje tudi pri konkurenci.