Arhiv Lokalno.si

V Artičah so se danes začeli sadjarski dnevi Posavja, ki so že tradicionalna srečanja sadjarjev in strokovnjakov v začetku nove pridelovalne sezone. Udeležence je uvodoma pozdravil direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Novo mesto Jože Simončič, sicer pa so spregovorili o vplivih različnih razdalj sajenja na povprečni pridelek jabolk pri različnih sortah, o tem, kaj morajo sadjarji vedeti o gnojenju sadovnjakov, o jemanju vzorcev zemlje za analizo, saj le pravilno odvzet vzorec pokaže točen rezultat, ter o virih finančnih sredstev v letu 2008 od trošarine, SKOP-a, KOP-a, do plačilnih pravic za trajne nasade. Pregled dogajanja v sadjarski pridelavi v Posavju in širše je povzela svetovalka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto Andreja Brence, ki je leto 2007 označila kot leto presežkov - najtoplejša zima, najzgodnejše obiranje in najboljša prodaja. Po njenih besedah posavski sadovnjaki tudi ta trenutek kažejo obetavno podobo; nastavek je dober in sadjarji vestno sledijo vsem tehnološkim ukrepom, seveda pa je narava tista, ki lahko odločilno vpliva na to, kakšen bo letošnji pridelek. Ob tem opozarja, da morajo sadjarji skoraj vsakodnevno spremljati dogajanje v sadovnjaku, največji problem pa vidi v nepovezanosti sadjarjev. Kritična je namreč tržna situacija; ugodna je le takrat, ko zmanjka sadja v drugih evropskih državah. Krivca za takšno stanje je težko iskati, vsak pri sebi očitno ne naredi vsega, kar bi bilo potrebno, meni Brencetova.

Med udeleženci sadjarskih dnevov je bil tudi inž. Alojz Pirc, starosta posavskih zasebnih sadjarjev, ki pravi, da posebne razlike med slovenskim in evropskim sadjarstvom ni. Že prej so se slovenski sadjarji zgledovali po sosednjih, predvsem z Južne Tirolske, in še sedaj se zgledujejo. Bistvenih razlik ni tudi po zaslugi strokovnih služb, ki jih seznanjajo z novostmi v tehnologiji pridelave. Problem so morda le sorte, pravi Pirc; nekatere - kot recimo idared - so že zastarele, zato se bodo slovenski sadjarji morali še bolj prilagoditi trgu in saditi sorte, ki jih kupci želijo. 

Tudi mladi sadjar Andrej Levak iz Artič ob kakovostnem pridelku, ki ga poleg sodobne tehnologije omogoča postavitev protitočnih mrež in namakalnih sistemov, vidi svojo prihodnost v sadjarstvu. Sooča pa se tudi  s težavami; tudi Levak je izpostavil organiziranost sadjarjev, pa zakonodajo, ki omejuje uporabo fitosanitarnih sredstev, a je kljub vsemu optimist.

Jutrišnji dan bo na sadjarskih dnevih namenjen predvsem varstvu sadnega drevja, še posebej obvladovanju kaparja, škrlupa, zavijača in hruševega ožiga.