##IMAGE-2241543##

Novomeški Narodni dom je bil prva tovrstna stavba na slovenskih tleh in predstavlja eno najpomembnejših stavb Novega mesta, a vendar desetletja propada. Po naročilu novomeške občine je območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdelala konservatorski program za prenovo, ki so ga sinoči predstavili na novomeškem rotovžu.

Kot so zapisali v konservatorskem programu, je bil Narodni dom v Novem mestu zgrajen med leti 1873 in 1885.  Z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto so ga pravno zavarovali kot kulturni spomenik. Po večletnih prizadevanjih in javnih opozorilih spomeniške službe je ta uspela z razumevanjem mestne občine Novo mesto pripraviti pogoje za izdelavo konservatorskega programa. Pristojna strokovna organizacija je večji obseg dela uvrstila v redno dejavnost, ki jo financira država, dodatne stroške pa je pokrila občina.

Strokovnjaki so v konservatorskem programu skušali združiti dosedanje delovne metode in oblikovati sorazmerno obsežen dokument s širokim obsegom pogledov in pobud. Gradivo želi javnosti pojasniti raznolike zadrege, ki nastajajo, ne le pri novomeškem Narodnem domu, temveč pri obnovi kulturne dediščine v celoti, zato je strokovna ekipa pod vodstvom nosilca naloge, odgovornega konservatorja in konservatorskega svetovalca Jova Grobovška, prečesala zgodovinske vire, pregledala gradivo in ga uredila. Določeno gradivo so pretvorili v digitalno obliko in ga zavarovali za prihodnost, konservatorski program pa predstavlja ustrezne legalne in etične pogoje za ukrepanje oblastnih organov in ustanov civilne družne, so še zapisali pripravljavci programa.

Kot je povedal Grobovšek, so pri izdelavi konservatorskega programa slikovno in pisno prikazali to, kar spomeniška služba predvideva skozi raziskavo objekta in njegove zgodovine. Narodni dom je vrednota, ki jo je potrebno ohraniti. Po njegovi sodbi gre za na videz velik objekt, za dvonadstropno poslopje s historicistično oblikovano fasado z oblikovano bogatejšo okensko profilacijo in glavnim portalom. Stavba v notranjosti ne ponuja veliko prostora, kar otežuje vstavljanje bodočih programov. Predstavljeni program bo osnova za delovanje Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma, ki sta jo ustanovila novomeška občina in Društvo Novo mesto, v novi sestavi pa je zaživela konec lanskega leta.

Grobovšek predlaga, da se del ne dovolj velikih in popolnoma neustreznih funkcij Narodnega doma odstrani, na določenih delih pa svetuje dozidavo sodobnih elementov, ki bodo omogočali, da bo starina Narodnega doma lepše in popolnejše zaživela kot dialog med arhitekturo druge polovice 19. stoletja s historičnimi dekoracijami in modernimi objekti na obeh straneh, ki bodo govorili, kaj so Novomeščani sposobni lepega in dobrega narediti v 21. stoletju. Tak program je po Grobovškovem mnenju finančno in prostorsko popolnoma uresničljiv, je pa res, da Narodni dom z dveh strani ogroža mestni promet, zato bi bilo potrebno razmisliti tudi o prometni ureditvi.

Po besedah vodje Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma ter novomeškega podžupana Rafka Križmana je občina konservatorski program naročila z namenom pripraviti podlago za reševanje objekta. Program daje okvir za vsebinsko in prostorsko prenovo, z njim lahko opredelijo možnost razvoja. Občina želi objekt oživiti, ustanova pa bo v kratkem pripravila razpis o vsebini Narodnega doma. Želja občine je, da Narodni dom ostane mestni objekt z dosedanjim kulturno-družabnim poslanstvom. Občina bi se tudi rada znebila bremena Narodnega doma in našla uporabnika, ki ga bo vzdrževal, je še dejal Križman.

Temeljni kamen za novomeški Narodni dom so vzidali 7. junija 1873, zgrajen je bil do leta 1875, deset let kasneje je polno zaživel. Do druge svetovne vojne je bil središče kulturnega, političnega in družabnega dogajanja v Novem mestu. Po letu 1925 so ga odkupili Sokoli, ga prenovili in Sokolski dom z bogato knjižnico še bolj približali meščanom. Po vojni se je v domu naselila jugoslovanska vojska in na pragu osemdesetih let Dom JNA zapustila.

Nato so si stavbo podajale različne ustanove, Narodni dom pa je vmes vse bolj propadal. Da ne bi predstavljal nevarnosti za okolico, so fasado obdali z mrežo in zavarovali streho z varovalnim odrom. Leta 2002 so v domu obnovili pritlične prostore in jih namenili dejavnosti in razstavam različnih društev. Njegova skopa dejavnost zadnja leta vnovič nazaduje, v gornjih nadstropjih pa občina z ateljeji gosti nekaj samoraslih slikarjev, po njihovi sodbi, navajenih najslabših pogojev.