Arhiv DL; L. M.

Izvajalec del, novomeški CGP, je že skoraj končal okoli 140 metrov dolg odsek na desnem bregu, torej s šentjernejske strani. Uredili so nasip in zgornji ustroj vozišča.

Začenja pa se še ureditev navezovalne ceste z druge strani oz. prenova približno 290 metrov ceste z ureditvijo meteorne kanalizacije ter gradnjo pločnikov in javne razsvetljave. Dela naj bi končali do konca julija.

· Zdaj pa navezovalni cesti

Resslov most v Mršeči vasi čez Krko je narejen, delno vozen že konec aprila

Občinska svetnica Marija Martinčič Bauman je na seji že parkrat pobarala občinsko vodstvo, da tamkajšnje krajane skrbi sanacija brežine reke Krke v povezavi s poplavno varnostjo, in sicer iz smeri Šentjerneja.

Prebivalci opozarjajo, da so bile pred rekonstrukcijo pod cestiščem urejene možnosti za prelivanje visokih voda v smeri Kostanjevice, zato jih skrbi, da bi morebitna neustrezna ureditev lahko povečala nevarnost razlivanja vode proti naselju Hrvaški Brod.

Že dlje časa opozarjajo tudi na erozijo brežin, podrta drevesa v strugi in na posledice delovanja bobrov, ki na posameznih delih dodatno vplivajo na stabilnost terena in kmetijskih površin.

Med gradnjo mostu so se namreč določeni odseki ceste dodatno posedli in poškodovali, svoje pa so prispevali tudi visoke vode in bobri.

Sanacija čim prej

Krajani upravičeno opozarjajo na nujno sanacijo brežine, utrditev terena in na obnovo cestišča. »Menda je načrt sanacije pripravljen, zato pričakujemo, da bodo dela izvedena čim prej,« pravi Martinčič Bauman, ki se v povezavi z bobri zaveda, da gre za zaščiteno živalsko vrsto.

Arhiv DL; L. M.

»Zato pri tem vprašanju ne gre za nasprotovanje naravi ali zaščiti živali, ampak predvsem za potrebo po bolj sistemskem in uravnoteženem upravljanju vodotokov ter večji skrbi za ljudi, ki živijo in kmetujejo ob reki. Prepričana sem, da je mogoče iskati rešitve, ki bodo hkrati spoštovale naravno okolje ter zagotavljale varnost in urejenost prostora.«

Meni, da je treba opozorila prebivalcev obravnavati resno, »saj ljudje dobro poznajo obnašanje reke in posledice poplav na tem območju, ravno tako tudi prometne razmere.«

Kje pa pločnik?

Buri namreč še načrtovan pločnik ob navezovalni cesti na novi most v Mršeči vasi z leve strani brega, za katerega krajani želijo, da se umesti na stran ceste, na kateri ni večjega števila izvozov iz gospodarskih in drugih dejavnosti, torej na nasprotno stran od območja Mizarstva Cvelbar in gostinskega obrata.

Tam je manj vključevanj osebnih in tovornih vozil na cesto, kar je bolje zaradi prometne varnosti. Smiselno bi bilo, da se pločnik nadaljuje po strani, od koder prihaja večina otrok do avtobusne postaje in preostali pešci, pravijo krajani.

Zaupati projektantom

Šentjernejski župan Jože Simončič odgovarja, da so bili celotni projekti za Mršečo vas pripravljeni že zdavnaj.

»Projektanti vedo, kaj delajo, vsa soglasja so pridobljena in ni kaj spreminjati. Opravljenega je bilo veliko dela: s pridobivanjem zemljišč in soglasij pa tudi pridobivanjem nepovratnih sredstev. Pločnik je na pravi strani in je premišljen. Zagotovljena bo bistveno boljša prometna varnost kot zdaj,« pravi župan in doda, da tudi z navezovalno cesto, nivoji in s prelivanjem vode ni kaj spreminjati. Pri tem izvajalec sodeluje z Direkcijo RS za vode. »Projektanti se na to spoznajo, ne jaz in ne vaščani.«

Most po standardih

Podoben odgovor je župan podal tudi svetniku Francu Hudoklinu, ki je na občinski seji izpostavil opazko krajanov, da so moteči in nevarni ozki vozni pasovi na novem mostu, »pločniki pa so široki 1,75 metra. Zakaj tako? Kako se bodo na tem mostu srečevala vozila, ko bo npr. prišel avtobus, traktor ali kombajn, saj gre za kmetijsko območje? Bo na pločniku še del, namenjen kolesarjem?«

»Most je narejen po vseh standardih, ceste in pločniki so takšni, kot morajo biti, povsod pa so tudi enaki traktorji, kombajni ..., le ljudem se zdi različno,« pravi Simončič.

Krajani vasi, ki tangirajo na nov most v Mršeči vasi, so sicer hvaležni občini za dozdajšnja vlaganja v infrastrukturo v njihovem delu občine, obenem pa spominjajo, da v vaseh ob reki Krki potrebujejo nadaljnjo obnovo cest, posebej povezovalne ceste proti Dobravi in tudi Šentjerneju, ki sta precej načeti.