Arhiv Štajerskega Tednika

To je jasno že nekaj časa zaradi vse večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu pa tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših prevozov hrane, še posebej očitno pa je postalo ob nedavni epidemiji novega koronavirusa. Vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano je tako znova pomembno, saj se je v zadnjih treh mesecih, ko se je življenje praktično ustavilo, razgalila ranljivost naših prehranskih verig, ki ne omogočajo dovolj lastne, kakovostne in varne hrane.

Po podatkih kmetijskega ministrstva stopnje samooskrbe pri nas zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so pa bile leta 2018 višje kot leto prej na več področjih, in sicer pri žitu, zelenjavi, sadju, jajcih in medu, znižale pa so se pri krompirju, mesu in mleku. Izjemna, 128-odstotna, je bila stopnja samooskrbe pri prireji mleka, 109-odstotna pri mesu govedi in 109-odstotna pri perutninskem mesu, medtem ko se je samooskrba s prašičjim mesom ustavila pri 38 odstotkih.

Največji upad pri pridelavi krompirja

Iz priložene tabele Slovenskega statističnega urada (SURS) je razvidno, da je samooskrba z jajci v letu 2018 znašala skoraj 96, z medom dobrih 79, z žiti pa 69 odstotkov. Pri pridelavi krompirja smo dosegli 48,5-odstotno samooskrbo, samooskrba z zelenjavo pa je bila skoraj 41-odstotna.

Preberite več v Štajerskem Tedniku