Jure Klobčar

Kot je ob današnjem pozivu ministrstvu pojasnil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, so potrebni hitri in odločni ukrepi za blaženje posledic zaostrenih gospodarskih razmer na trg dela, še posebej v izvozno usmerjenih sektorjih. "Aktivacija zakonsko predvidenega mehanizma, ki bo podjetjem omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa, je nujna za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest," je poudaril v sporočilu za javnost.

Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa, je začel veljati v soboto. Shemo bo vlada lahko aktivirala v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer.

Na GZS pozdravljajo sprejetje zakona. Po Gorenščkovih besedah država z njim vzpostavlja ciljno naravnano podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer.

Vlada lahko odločitev o uvedbi ukrepa za posamezen sektor ali panoge sprejme na podlagi predloga ministrstva za delo, ministrstva za gospodarstvo, podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o rednem pregledu gospodarskih gibanj ter podatkov Zavoda RS za zaposlovanje o stanju na trgu dela.

GZS je zato danes na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila poziv, da začne postopek aktivacije tega ukrepa. Gorenšček je ob tem poudaril, da je prav iniciativa ministrstva za delo tista, "ki je potrebna za dejansko sprožitev tega mehanizma pomoči".

Na gospodarski zbornici so ob tem izpostavili najnovejše podatke gospodarskih inštitucij, ki kažejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji letos 1,3-odstotna, kar je občutno manj od predhodnih napovedi.

Na nižjo gospodarsko rast vplivajo zaostrene geopolitične razmere, protekcionistične politike ZDA in posledično povečana negotovost v mednarodnem okolju. To se po navedbah GZS že kaže v padcu investicijske aktivnosti, znižanem izvozu in pesimizmu potrošnikov.

Doslej v dveh obdobjih

Do subvencije v okviru sheme skrajšanega delovnika so upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.

Pogoj za pridobitev državne pomoči bo, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter bodo delovni čas zaposlenih skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden.

K sprejetju sheme so dlje časa pozivali delodajalci, ki jih je prestrašil izbruh krize v avtomobilski industriji. Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize v letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, zdaj pa je vzpostavljena stalna shema.

Ministrstvo pobudo preučuje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že preučuje pobudo GZS) za aktivacijo sheme skrajšanega delovnika. Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bodo vladi aktivacijo tega ukrepa tudi predlagali, so pojasnili za STA. Pobudo preučujejo z vidika analiz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Zavoda RS za zaposlovanje.

Če nevarnost odpuščanja delavcev izhaja iz okoliščin, ki jih podatki zavoda za zaposlovanje in analize gospodarskih gibanj Umarja ne zajemajo, na primer iz uvedbe ameriških carin, bodo za analizo in mnenje prosili ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. "Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bomo to predlagali," so zapisali.