Evropa si ne more niti zamisliti, kaj jo čaka
Četudi se vojna na Bližnjem vzhodu zaključi zdaj, bo okrevanje trajalo vsaj leto dni. Dlje kot bo trajal spopad, težje bo, piše Politico.
Vojna, ki sta jo z napadom na Izrael začeli ZDA in Izrael, je prekinila dobavne poti energentov in Evropa se je soočila s šokom v oskrbi, ki bi lahko paraliziral industrijo, prizemljil zračni promet, podražil hrano, povečal stroške zadolževanja in znova potisnil inflacijo na krizne ravni, piše Politico.
Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da bo, če se vojna ne bo končala, evropsko gospodarstvo utrpelo enake posledice kot v času covida ali ob začetku vojne v Ukrajini. »Živim s to realnostjo 24 ur dnevno in prisiljen sem biti seznanjen s stvarmi, ki mi ponoči ne pustijo spati,« je dejal italijanski obrambni minister Guido Crosseto. Da bi lahko spopad trajal več let, je opozorila tudi prva dama Evropske centralne banke Christine Lagarde in dodala, da so dolgotrajne posledice verjetno večje od tega, kar si trenutno lahko zamislimo.
Podražitve so šele začetek
Okoli petina svetovne proizvodnje nafte in zemeljskega plina gre skozi Hormuško ožino, ameriški predsednik Donald Trump pa prizadetim državam sporoča, da se bodo morale naučiti boriti se zase. »Težji sel posla v Iranju je končan … zdaj najdite lastno nafto,« je dejal po poročanju Jutarnjega lista.
Energenta sta ključna za promet in ogrevanje, a nepogrešljiva sta tudi v industrijski verigi od proizvodnje hrane do plastike, od kemične industrije do kmetijstva. Poleg tega začenja primanjkovati drugih surovin, kot sta na primer gnojilo in helij, ki je pomemben za proizvodnjo mikročipov.
Doslej so evropski potrošniki občutili predvsem dvig cen, a analitiki opozarjajo, da je to šele začetek.
Evropa bo pomanjkanje občutila že čez nekaj tednov
Politiko, ki ga povzema Jutranji list, opozarja, da za razliko od vseh drugih energetskih kriz ta zadeva vse vire energije, od surove nafte in plina do naftnih derivatov, kot sta dizel in letalsko gorivo. Zaprtje Hormuške ožine vpliva na 20 odstotkov svetovne oskrbe.
V pete tednu vojne so azijske države, ki so odvisne od energentov iz zaliva, močno zvišale cene, pošiljke so začele preusmerjati iz Evrope, tankerji z ameriškim plinom LGN so se usmerili proti Aziji.
Evropski voditelji spoznavajo, da pričakovanih količin plina Evropa morda sploh ne bo dobila, ni nobene varnostne mreže. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Evropa posledica pomanjkanja občutila že čez nekaj tednov.
Zmanjšanje potrošnje
Prvi in najočitnejši učinek vojne je že tu in to je podražitev naftnih derivatov. Euro Super 95 se je v Evropi podražil za 15 odstotkov v mesecu dni. Vlade skušajo oblažiti dvig cen z zmanjšanjem trošarin, a če oskrba ne bo zagotovljena, bodo morale poseči po manj priljubljenih ukrepih, kot je omejitev porabe. Med idejami so tudi prepoved vožnje v nedeljo in racionalnejša poraba, kar spominja na krize v sedemdesetih letih.
Zračni promet je že prizadet – cene kerozina so se podvojile, letalske družbe pa že dražijo letalske vozovnice in razmišljajo o zmanjšanju števila letov.
Padec industrijske proizvodnje
Tudi evropska industrija že občuti krizo, predvsem energetsko intenzivne panoge, kot sta kemična in jeklarska industrija. Rastejo tudi cene drugih ključnih derivatov, kot sta plastika in gnojila, kar pritiska tudi na kmetijstvo in proizvodnjo hrane.
Rast cen in zmanjšanje gospodarske rasti bi lahko pripeljala do stagflacije. Po oceni Evropske komisije bi se lahko gospodarska rast zmanjšala na en odstotek, medtem ko bi se lahko inflacija znova okrepila, Evropska centralna banka pa bo posledično povišala obrestne mere.
Krediti bi se tako podražili, kar bi povečalo pritisk tako na ljudi kot na že zadolžene države, ki bi jih dražje zadolževanje lahko prisililo v zmanjševanje javne potrošnje. Četudi se vojna konča takoj, bo okrevanje trajalo najmanj leto dni, dlje kot bo vojna trajala, večje bodo posledice, zaključi Politico.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.