Arhiv NTRC

V začetku jeseni je Dravinjsko dolino pretresla novica, da naj bi Unior odpustil približno 200 zaposlenih, trenutno jih zaposluje 1.450. Uprava podjetja pod vodstvom Roberta Vuge je na zboru delavcev pojasnila, da je zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljena sprejeti varčevalne in optimizacijske ukrepe. Še vedno ni sporočila, koliko ljudi bo ostalo brez dela in kdaj. Od prihodkov v Uniorju je odvisnih veliko družin v Dravinjski dolini, zato je med ljudmi prisotna negotovost.

Skupina Unior je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 7,1 milijona evrov čiste izgube. Kot družba navaja v medletnem poslovnem poročilu, je negativen rezultat posledica 6,1 milijona evrov nižjih prihodkov od prodaje, pet milijonov evrov manjših zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Zreško podjetje bremeni tudi velik finančni dolg. Ta je konec septembra na ravni skupine znašal 118,5 milijona evrov, v družbi Unior pa 97 milijonov evrov.

Unior je pred dvema mesecema zaprl obrat v Starem trgu ob Kolpi z 29 zaposlenimi, v začetku tega meseca je odpovedi prejelo nekaj delavcev v programu Strojegradnja, ki skupno zaposluje 154 ljudi. Postopoma naj bi ta program povsem ukinili. Vodilni pravijo, da vsi ne bodo ostali brez službe, saj bodo nekatere premestili v druge Uniorjeve programe, nekaj zaposlenih naj bi se upokojilo. Po napovedih uprave bo naslednje leto za Unior zelo zahtevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja.

Zrečanka v Haagu

Številni Zrečani so spomladi s ponosom spremljali svečano zaprisego sokrajanke Beti Hohler, ki je postala sodnica na uglednem Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu. 42-letna Zrečanka Beti Hohler je tako postala najmlajša sodnica v zgodovini sodišča in prva Slovenka na tem položaju.

»Jaz, Beti Hohler, se slovesno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča častno, zvesto, nepristransko in vestno opravljala svoje dolžnosti in pristojnosti ter da bom spoštovala zaupnost preiskav in pregona ter tajnost posvetovanj,« je dejala na zaprisegi.

Beti, ki se v domači kraj pod Pohorjem še vedno rada vrača, je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora.

Konjičanka spet ministrica

Prejšnji teden je državni zbor potrdil imenovanje Konjičanke Ksenije Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila jeseni razrešeno Emilijo Stojmenovo Duh. Klampferjeva je bila ministrica za delo že v Šarčevi vladi med letoma 2018 in 2020.

Med prednostne naloge na ministrstvu za digitalno preobrazbo je uvrstila prenovo osrednjega komunikacijskega omrežja državne uprave, pripravo krovnega zakona s področja digitalne preobrazbe in krepitev uporabe javnih digitalnih storitev.

Napovedala je tudi novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katero bodo ukinili mehanizem za izposojo računalniške opreme, saj se je izkazal za preveč okornega, počasnega in administrativno obremenjujočega. 

Foto: arhiv podjetja Unior

Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 24. december 2024!