Nik Jarh

Ines Skubic je zeliščarka po duši že od mladih let. Pravzaprav je zeliščarstvo v njeni družini tradicija. Z njim sta se ukvarjali že njena mama in babica, po njenih poteh gre tudi njena 12-letna hči. Celjanka, ki jo lahko v tem mesecu vsak dan srečamo tudi na stojnici društva Zelenko v bližini hotela Evropa v okviru božično-novoletnega sejma v Celju, je velika poznavalka narave, zelišč, zdravilnih rastlin in gob.

 Ines Skubic je vselej zgovorna in polna energije. Zeliščarka po duši in gibalo društva Zelenko, ki združuje vse tiste, ki jih zanimajo narava in njene dobrote. Iz sezonskih sestavin pripravlja odlične pripravke, od čajev, zeliščnih soli, pestov, olj, tinktur, tudi naravne kozmetike. Odlična in znana je njena jurčkova pašteta.

Nik Jarh

Društvo, ki ga vodi, organizira najrazličnejše dogodke za najširše občinstvo, med drugim odprave v gozd in različna izobraževanja za tiste, ki želijo nadgraditi znanje na tem področju. Društvo za kakovosten način življenja v sožitju z naravo Zelenko so ustanovili zeliščarji, ki so leta 2014 sodelovali v programu Zavoda za zaposlovanje za brezposelne, ki se je imenoval Nacionalna poklicna kvalifikacija. Program za brezposelne osebe so izvajali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

Od oblačil do zelišč

»Lahko bi rekla, da imam zeliščarstvo v krvi in da se nadaljuje v naši družini iz roda v rod. Pravzaprav se po ženski strani z njim ukvarja že četrta generacija zapored,« začenja svojo pripoved zgovorna Ines, ki pove, da so se najprej pri njih doma ukvarjali s šivanjem džinsa. Najprej so namreč iz njega šivali hlače in srajce. »Ko smo se s tem nehali ukvarjati, sem rekla, da bi rada delala nekaj drugega. Nekaj, kar mi je všeč. Ker sem bila brez zaposlitve, me je zavod za zaposlovanje poslal na šestmesečno izobraževanje o zeliščarstvu. Tako da imam zdaj certifikat o zeliščarstvu,« pravi Ines, ki je sicer končala srednjo ekonomsko šolo.

Nik Jarh

Nabira rastline za čaje

Po izobraževanju o zeliščarstvu je nekaj deklet ustanovilo društvo Zelenko. Omenjeno društvo vključuje vse, kar je lepo, živo, zdravo in naravno. Vsak drugi torek v mesecu organizirajo tudi različna predavanja. »Dekleta smo iz naravnih sestavin izdelovale tudi različne naravne izdelke. Nekatere so izdelovale naravna mazila, kremice. Sama nabiram zelišča za čaje. Na morju, kjer preživim večji del poletja, delam hidrolate, ki nastanejo kot stranski produkt pri proizvodnji eteričnih olj. Lahko ga piješ ali ga uporabiš za nego kože. Z njim lahko izboljšaš svoje počutje,« pojasni Ines.

Jurčkova pašteta in čemažev pesto

Vsako leto v maju preživi nekaj dni v mestni drevesni hiški. Z društvom Zelenko sodeluje z Zavodom Celeia in s celjsko občino. Ob tem, kot pravi Ines, sodelujejo z društvom tudi na različnih dogodkih, kot sta Dan hrane in Podeželje v mestu, imajo svojo stojnico na božično-novoletnem sejmu. »Sama sem se v zadnjih letih popolnoma posvetila zeliščarstvu. Znana je tudi moja jurčkova pašteta. Trenutno izdelujemo in tudi prodajamo pet različnih izdelkov. To so različne soli, skupaj jih je devet. Omeniti velja čemažev pesto, ki ga izdelujemo iz divjega česna, hidrolate in čaje. Pri nabiranju čemaža moramo biti pozorni na močan vonj, značilne liste in rastišče. Za pripravo čemaževega pesta poleg svežega čemaža potrebujemo še oreške, parmezan, sol, rastlinsko olje in kozarce za vlaganje,« predstavi svoj recept.

Nik Jarh

Trobentice čistijo pljuča

Ko je Ines lani v okviru svojih obiskov obiskala enega od vrtcev, jo je presenetilo, da otroci veliko vedo o zeliščih. »Otroci jedo trobentice. Veste, jaz vsakemu spomladi rečem, naj se naje trobentic, kolikor lahko. Trobentice izdatno čistijo naša pljuča. Zato sem vesela, da že otroci veliko vedo o zeliščih. Mislim, da imajo pri tem zasluge predvsem vzgojitelji, čeprav se najde tudi kakšen starš, ki se spozna na zelišča,« doda Ines.

»Sama sem prišla do stikov s šolami zato, ker sem bila spremljevalka otroka v šoli. Delala sem tudi v vrtcu. Tako sem spoznala veliko ljudi. Medtem ko mladi niso skeptični do zelišč, so nekateri starejši ljudje zelo. Bolj zaupajo zdravilom. »Rečejo, da bo zeliščni čaj sicer nekoliko pomagal, ampak da bodo imele tablete večji učinek na zdravje in boljše počutje. Vsaj ljudje na celjskem koncu so takšnega mnenja. To lahko rečem, ker imam z njimi največ stikov«.

Nik Jarh

Naravna mila in ledena voda za zdravje

Predvsem v zimskih mesecih ob sodelovanju z društvom izdelujejo tudi naravna mila. Sicer zdravilna zelišča Ines nabira na različnih območjih po vsej Sloveniji.

Večina ljudi se ne zaveda pomena ledene vode, pojasnjuje sogovornica. Ledena voda namreč krepi limfni sistem v človeku. »Najbolj pomembno je, da se lahko z redno uporabo ledene vode posameznik reši revme. Moja kolegica Leja hodi na Vransko, tam je graščina, v kateri imajo zajetje vode, ki ima povprečno temperaturo med 3 in 5 stopinjami Celzija. Z rednim obiskom zajetja ledene vode so izginile tudi njene zdravstvene težave. Doda še, da si lahko posameznik dermatisis na lasišču (gre za seboroični dermatitis) odpravi z rožmarinovim oljem. »S tem oljem si mora posameznik pet tednov zapored masirati lasišče. Rožmarinom hidrolat, ki ga izdelujem, lahko pomaga pri ponovni rast las,« še predstavi svoj nasvet.

Letos odlična letina gob

Ines zelo rad nabira tudi gobe. Letos je bila po njenih besedah odlična letina gob, najboljša v zadnjih petih letih. Pove, da ne ve, kaj vpliva na dobro gobarsko letino. Po njenem mnenju nanjo vpliva suša od konca aprila in maja. Mnoge zanima, kako nastane njena poznana jurčkova pašteta. Zato predstavi recept: »Za pripravo uporabim sončnično olje, na katerem prepražim najprej čebulo, nato pa še jurčke. Ko voda izpari, vse skupaj zapečem. Ob koncu dodam še česen, lovor, origano in sol. Nato zmes zlijem v kozarec, v katerem ne sme biti zraka, ker se lahko pašteta pokvari. Vse skupaj ob koncu zapečem v pečici. Tako narejena pašteta je lahko uporabna več mesecev. Ko jo enkrat odpremo, jo moramo pojesti v treh dneh.«

Nik Jarh

Morje poleti, knjige pozimi

Poletne mesece rada preživlja ob morju, pozimi pa rada bere. »Letno preberem približno 40 knjig. Ko mi je všeč nek pisatelj, preberem vse njegove knjige. Dve leti sem prebirala samo knjige nekdanjih jugoslovanskih avtorjev. Sicer sem zelo rada v naravi, tudi pozimi. Rada se sprehajam s psom v gozdu, ki ga je veliko okoli hiše na Ljubečni pri Celju, v kateri živim z možem in hčerko.« Kaj se je znašlo na praznično okrašeni jedilni mizi v njeni družini v adventnem času? »Za praznike se na naši jedilni mizi vselej znajdejo zeliščno maslo, jurčkova pašteta, pršut. Obvezna je tudi bučna juha,« pove Ines in doda, da posebnih načrtov za prihodnost še nima. Želi ostati v »zeliščnih vodah«. Želi si tudi, da bi šla njena hči po njenih stopinjah. Ponosno doda, da ji hči Neca že zdaj veliko pomaga in da že zdaj pozna vse, kar je povezano z zelišči. Čeprav doma nimajo vrta. Vsa zelišča Ines nabere v naravi in na maminem vrtu.

Znanje je ključno

Najraje se sprehaja po gozdovih mariborskega Pohorja, Logarski dolini, Pavličevem sedlu. Rada obišče tudi gozdove od Štor do Kozjanskega. Ob tem še doda, da se je veliko o zeliščih naučila sama. Prebrala je namreč veliko knjig o zeliščih in njihovih zdravilnih učinkih. »Kamorkoli sem šla, sem si nabirala znanje o zeliščih. Pri tem bi izpostavila obiske držav nekdanje Jugoslavije, kjer je zeliščarstvo še vedno zelo razširjeno. Vsi še danes poznamo znamenito pijačo znamenito pijačo – travarico,« še doda celjska zeliščarka ob koncu pogovora.