V preteklih dneh se je vrnila dobra volja v hišo Straškovih iz Podgore pri Straži, ki sodijo med največje proizvajalce mleka na Dolenjskem. Afera s kloramfenikolom v mleku je konec leta 2002 močno zaznamovala kmetijo, na kateri je takrat samo od prireje mleka živelo šest družinskih članov. Zdaj sta okrožno sodišče v Ljubljani in prav tako višje sodišče Marinki in Jaroslavu Strašek prisodili 22.830 evrov odškodnine, še enkrat toliko obresti in tudi povrnitev sodnih stroškov, kar bo skupaj zneslo okrog 50 tisoč evrov. Sodba je že pravnomočna.

Odškodnino in stroške bo podgorskima kmetoma morala plačati država oz. kmetijsko ministrstvo, saj je sodišče presodilo, da sta bila oškodovana zaradi zavlačevanja pri odvzemu vzorcev mleka. Veterinarska uprava Republike Slovenije oz. njen območni urad v Novem mestu bi namreč moral ponovne vzorce mleka vzeti in mleko pregledati takoj po Straškovi zahtevi, kar pa se ni zgodilo.

Vrnimo se šest let nazaj in poglejmo, kako se je zapletala in razpletala Straškova zgodba. Ko je sredi novembra 2002 izbruhnila afera s prisotnostjo prepovedanega antibiotika kloramfenikola v mleku in so zaprli celo vrsto mlečnih prog, med drugim večje število tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, je inšpektorica prepovedala oddajo mleka tudi Straškovim.

Ti so tiste dni imeli v hlevu 60 krav molznic in še enkrat toliko plemenskih telic. Vsak dan so namolzli okrog 1.400 litrov mleka, zato je bila prepoved oddaje še toliko hujši udarec. Straškovi so bili sicer poznani po kakovostnem mleku, saj so med drugim le dve leti prej prejeli posebno priznanje Ljubljanskih mlekarn.

Izbrisani iz registra

“Še huje je bilo, ker ni šlo le za prepoved oddaje mleka, ampak so nam vzeli tudi MID, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva, in nas v bistvu izbrisali iz registra, tako da nismo mogli prodajati živali in sploh ne poslovati. Pravzaprav nas naenkrat ni več bilo,” se z ogorčenjem spominja Jaroslav.

Zadevo bi še razumel, če bi jim enostavno povedali, da so v mleku našli ostanke prepovedanega kloramfenikola in bi zato dobili prepoved z omejenim časovnim trajanjem ter zraven zahtevo za odpravo nepravilnosti. Tako pa so dobili le prepoved in niso vedeli, kako naprej.

Potem ko je Jaroslav šele 5. decembra 2002 od inšpektorice dobil ustno obvestilo, da je njegov vzorec pozitiven, je takoj vedel, zakaj je tako, in je že 6. decembra v območnem uradu Vursa zahteval, naj ponovno vzamejo vzorec iz njegovega mleka, 12. decembra pa je isto zahtevala še odvetniška družba Čeferin, ki sta jo najela Straškova.

Tudi to očitno ni zaleglo, saj odziva ni in ni bilo. Kot sta oškodovanca zatrdila na sodišču, so jima uslužbenci na območnem uradu pojasnjevali, da sami ne morejo storiti ničesar in da se morajo ravnati po navodilih Vursa. “Sam verjamem vodji urada, ki pa je od direktorja Vursa dobila le navodila po telefonu in nima dokazov, zato je zdaj morda po krivici krivda padla nanjo,” razmišlja Jaroslav.

Kot smo že takrat pisali v Dolenjskem listu, ki je aktivno spremljal afero, in kot je ugotovilo tudi sodišče, je nesporno, da je kloramfenikol prišel v mleko Straškovih krav zaradi neustreznega zdravljenja živali, ki pa ga je predpisal pristojni veterinar. To je Strašek sam takoj povedal že v času afere z mlekom in dal zapisati tudi v zapisnik.

Vedel je namreč in tega ni skrival, da so s tem antibiotikom, ki je bil še dve leti prej splošno v uporabi, na kmetiji tisti čas zdravili dve kravi. Prvo je zdravil veterinar sam in kmetoma priporočal uporabo, dal navodila in določil upoštevanje karence, kar sta tudi storila.

70.000 litrov mleka v jame

Čeprav rezultatov analize, ki je pokazala prisotnost kloramfenikola v mleku, Straškova nista dobila takoj, sta bila javno nemudoma ožigosana. Na kakršen koli papir z rezultati analiz sta čakala celih 17 dni, kot dodaja Marinka, pa originalnih rezultatov iz Italije še zdaj nimata.

Inšpektorica jima je šele 5. decembra 2002 ustno povedala, da je izvid vzorca mleka z njune kmetije pozitiven. Inšpektorji so ponovno vzeli vzorec mleka na kmetiji šele 31. decembra, ko so po posredovanju odvetnikov le dobili dopis o tem z Vursa. “Takrat smo kljub praznikom že v dveh dneh izvedeli, da je vzorec negativen, zato smo lahko že s 1. januarjem 2003 spet začeli oddajati mleko,” pravi Marinka.

Vmes je kmetija kar 51 dolgih dni vestno hranila živali in skrbela zanje, vsak dan skrbela za higieno, molzla krave in ohlajevala mleko po predpisih, saj je vsak dan čakala na inšpektorje, ki naj bi vzeli vzorce, nato pa tako pripravljeno mleko zlivala v gnojnične jame!

Tako je v domači gnojničnih jamah ali pa v Kočevju, kamor so sprva odvažali mleko, končalo skupaj skoraj 70.000 litrov mleka! Za odvažanje v jame in od tam na njive sta dnevno porabila dve uri, kar jima je sodišče na podlagi izračunov izvedenca tudi upoštevalo.

Javno ožigosana

Kot pravita Marinka in Jaroslav, bo odškodnina stroške nadomestila, ne bo pa povrnila načetih živcev in ne zbrisala očitkov, ki sta se jih naposlušala, ko so s prstom kazali na njuno kmetijo.

“Najhujša je bila izjava kmetijskega ministra Franca Buta, ki jo je povzelo Delo, da ‘je kmet iz okolice Novega mesta kloramfenikol dodajal v mleko’,” ne more pozabiti Marinka. Kot se spominjata, so v okolici takrat vsi molčali in se jima nihče ni upal nič reči niti vprašati, večina pa je vseeno verjela, da so na kmetiji v mleko nekaj namerno dodajali.

Spornega derma spraya seveda ne uporabljajo več. Na naše vprašanje, kako zdaj zdravijo vneta vimena krav molznic, Straškova odgovarjata: “Enako kot prej, torej s tistimi pripravki, ki nam jih predpiše veterinar. Kmetje moramo zaupati veterinarjem in uporabljati, kar nam predpišejo. Tudi navodila za uporabo nam napišejo v zvezek in na račun. Tako, kot je bilo tudi prej. Res pa smo tudi sami zdaj veliko bolj pozorni.”