Pojemo radi, ostajamo mladi: Pevski večer v Šentjerneju povezal generacije
V Šentjerneju je v Kulturnem centru Primoža Trubarja v soboto, 22. novembra, potekal pevski koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šentjernej.
Koncert je znova dokazal, kako živa, dragocena in povezujoča ostaja slovenska pesem. Pod skupno mislijo ''Pojemo radi, ostajamo mladi'' so se na odru zbrali tako domači pevci kot številni gostje, ki so ustvarili večer, prežet z lepoto ljudske pesmi, nostalgičnimi melodijami ter medgeneracijsko energijo.
Že uvodni napev, nežna ljudska ''Kje so tisti mladi fantje'', je publiko popeljal v svet preprostosti, spominov in iskrene topline, ki jo lahko pričara le ljudska pesem. Zbor je s svojo poenoteno mislijo in radoživostjo tudi letos ohranil sporočilo, ki ga nosijo že od lani – petje pomlajuje, povezuje in z glasbo drži skupnost pokonci.
Program se je razvil v bogat sprehod skozi slovensko melodiko. Pesmi ''Venite, rožce moje,'' ''Sva z ljubico se pobotala'' ter ''Soča, voda'' so prinesle tako milino kot igrivost ter priklon naravni in kulturni dediščini, ki jo Šentjernejčani skrbno ohranjajo.
Fortuna – glasovi, ki prinašajo srečo
Poseben čar večera so prinesle pevke Vokalne skupine Fortuna, dekleta iz Vinske Gore, Pake pri Velenju in Dobrne. Njihovo ime – sreča – je tudi njihovo poslanstvo: osrečiti druge z iskreno pesmijo. Navdušile so s pesmimi ''Tople oči'', ''Slovenija, od kod lepote tvoje'', ''Dal bom besedo'' in ''Olje, rožmarin in sol''. Njihove glasbene interpretacije so bile poklon domovini, ljubezni, spominom in občutkom, ki poslušalca vedno znova najdejo.
Sestri Leja in Nina Šinkec
Sledil je še en dragocen glasbeni trenutek, ko sta na oder stopili Nina in Leja Šinkec, hčerki pevca Emila iz ansambla Pogum. Družina, v kateri glasba teče po žilah, je dvorano napolnila z mladostjo in izrazitim glasovnim talentom. Leja je zapela ''Za Slovenijo živim,'' Nina pa ''Dekle iz zlate ladjice.'' Skupaj sta sklenili nastop z močno skladbo ''Ne bodi kot drugi''.
Mešani pevski zbor DU Šentjernej – koraki, ki vodijo naprej
Pod vodstvom vsestranskega Slavka Frančiča je Mešani pevski zbor Društva upokojencev že v drugem letu delovanja dokazal, da mladost ni pogoj za energijo – temveč srce. Zbor je s pesmima ''Kot ptičica sem pevala'' in ''Sem vprašal mamico'' ponovno prikazal spoštovanje do slovenske ljudske glasbene dediščine, obenem pa potrdil, da so pevci pomemben kulturni steber lokalne skupnosti.
Slavko Frančič, ki poleg glasbenih uspehov slovi tudi kot izjemen tekmovalec v pikadu, ostaja duša zbora, človek, ki združuje ljudi, ustvarja nove priložnosti in glasbi daje prostor, ki si ga zasluži. Pevci so občinstvo razveselili še z ljudskima pesmima ''Zagorski zvonovi'' in ''Kako je krasno to jutro''. Posebna posvetitev je bila namenjena Stanetu Švalju, pevcu Šentjernejskega okteta, čigar glas in zapuščina bosta v kraju ostala za vedno.
Harmonikarski orkester Šentjernej – z dvema vajama in srcem
Pravo presenečenje večera je bil nastop Harmonikarskega orkestra Šentjernej, ki ga je prav tako povezoval Slavko Frančič. Fantje in možje iz doline so dokazali, da z dovolj volje in veselja dve vaji zadostujeta za nastop, ki dvorano dvigne na noge. Zaigrali so Slakovo ''Na večer'' in Avsenikovo ''Na avtocesti''. Orkester ostaja odprt tudi za nove člane, voditeljica večera Anita Petrič je povabila harmonikarje, ki bi radi soustvarjali rastočo šentjernejsko zgodbo, da se jim pridružijo.
Mladi Frančiči – prihodnost, ki diha v glasbi
Dvorana se je posebej raznežila ob nastopu Mladih Frančičev: Jake in Luke Frančič ter Žige in Tije Rolih. Mladi glasbeniki, ki poleg številnih obveznosti, najdejo čas tudi za druženje z glasbo, so zaigrali pesmi ''Pojdi z mano v gore'' in ''Moj fant je veterjak.'' Njihov nastop je bil dokaz, da glasbena tradicija v Šentjerneju še kako živi.
Pesem, ki ostaja
Proti koncu večera se je znova oglasil Mešani pevski zbor DU Šentjernej, ki je izvedel ''Sem fantič mlad vesel'' in ''Ljubca moja.'' Sledila sta še napeva ''Na oknu deva je slonela'' in ''Vejica rožmarina,'' s katerima so pevci ustvarili prijeten, znan občutek domačnosti, ki ga lahko ponudi le ljudska pesem.
Predsednik Društva upokojencev Šentjernej Franc Hudoklin, ki s svojo predanostjo, energijo in vizijo skrbi, da društvo ne samo živi, temveč cveti, je pred zadnjo pesmijo nagovoril občinstvo in se zahvalil donatorjem, nastopajočim in številni publiki.
Glas generacij: ''Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi''
Zaključni napev je povezal vse – mlade, starejše, nastopajoče in občinstvo ter potrdil, da res drži, kar je nosila misel večera: ''Pojemo radi, ostajamo mladi.'' Ko so se luči počasi ugašale, je med ljudmi, ki so se še dolgo zadržali v avli na pogostitvi, ostal občutek domačnosti, skupnosti in ponosa, da v Šentjerneju pesem še vedno živi tako polno, iskreno in z močjo povezovanja.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
