© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
COP30
Čas branja 2 min.

Umanotera: Proces v okviru ZN o podnebnih spremembah je postal farsa


STA
23. 11. 2025, 16.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Brez opuščanja fosilnih goriv ne bomo ustavili globalnega segrevanja in pospeševanja podnebne krize, sporočajo v nevladni organizaciji Umanotera.

Jonas Sonnenschein
Sa. R.
Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera

Na tej točki je mednarodni proces v okviru okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah postal farsa, je v odzivu na zaključke letošnje podnebne konference ZN v Belemu povedal Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera.

Kot je izpostavil Sonnenschein, je bila na tokratni podnebni konferenci ZN (COP30) po letih prepiranja o besedah o odpravi ali zmanjšanju uporabe fosilnih goriv ter včasih z njihovo omembo ali brez nje v končnih besedilih v ospredju ideja, da se začne proces razvoja načrta za odpravo fosilnih goriv.

"To še zdaleč ni pomenilo odločitve o odpravi. A za nekatere države, kot sta Savdska Arabija in Rusija, je bilo že to preveč. Glede fosilnih goriv je proces ZN propadel, koalicija okoli 90 držav pa se je odločila, da bo na tem nadaljevala delo zunaj institucij ZN," je izpostavil sogovornik, sicer tudi član podnebnega sveta, ki deluje kot znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju podnebnih politik na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Preberite še

Trenutno je po njegovi oceni tudi težko predvideti, kako bi se lahko zgodil prehod od fosilnih goriv s hitrostjo, ki je potrebna, da bi svet vsaj približno ostal v mejah globalnega segrevanja, ki so jih znanstveniki opredelili kot manj katastrofalne in o katerih se je mednarodna skupnost dogovorila v okviru pariškega sporazuma.

"V teoriji je seveda še vedno mogoče, če velike države uvoznice fosilnih goriv hitro najdejo skupne načine za nadomestitev nafte, plina in premoga z alternativnimi viri energije in predvsem zmanjšajo svojo primarno rabo energije," je poudaril Sonnenschein.

Države z zgodovinsko odgovornostjo bi morale storiti več

V zaključnih sklepih podnebne konference je končal tudi poziv k prizadevanjem bogatih držav za vsaj potrojitev sredstev do leta 2035, s katerimi bi pomagale revnejšim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Te so prepričane, da bi morale bogate države prispevati več, saj brez tega prehod od fosilnih goriv ne bo mogoč. "Z njimi se strinjam, EU pa tudi druge države z veliko zgodovinsko odgovornostjo za podnebne spremembe bi morale storiti veliko več," je poudaril Sonnenschein.

Glede podnebnega financiranja pa je po opozoril, da je v preteklosti obstajalo veliko neskladje med upravičenimi potrebami držav z majhno odgovornostjo za podnebne spremembe, a veliko škodo, ki so jo utrpele zaradi njih, ter pomočjo, ki so jim jo ponudile industrializirane države. "Kadar so bili nekateri cilji z zamudo končno doseženi, pa je bil velik del financiranja v obliki posojil povezan s projekti, ki so jih izvajala podjetja iz držav donatork, ali pa je bila preimenovana razvojna pomoč," je še poudaril Sonnenschein.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.