R. N., arhiv DL

##IMAGE-3379936##

Letošnji svetovni dan voda, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Mednarodno leto sodelovanja pri gospodarjenju z vodami. Poudarek je na vodi kot viru življenja in na sodelovanju med vsemi udeleženci v družbi pri trajnostni rabi voda in upravljanju vodnih virov.

Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, po skupni količini vode na prebivalca to skoraj štirikrat presega evropsko povprečje, kažejo podatki državnih statistikov. Čistost okolja se kaže tudi v kakovosti voda, saj je ta bistvena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi.

V zgornjem delu rek najdemo čisto pitno vodo, saj večina rek izvira v alpskem svetu. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Ker je voda nenadomestljiva naravna vrednota, življenjski prostor in vir številnih človekovih dejavnosti, je generalna skupščina OZN 22. marec razglasila za svetovni dan voda. S tem dnem želi svetovno javnost opozoriti na pomen sladke vode in dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami.

Spodbuden je podatek, da se količina prečiščene odpadne vode v zadnjih osmih letih v Sloveniji povečuje. Od leta 2002 se je povečala za 32,6 odstotka.

Problem je morje

Voda postaja vse pomembnejša tema v naši državi, a zadnjih 20 let ni bilo tako, je ob predstavitvi aktualnega stanja voda v Sloveniji včeraj poudaril prvi mož Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez. "Kot družba bomo morali dati vodi še večji pomen," je izpostavil. Celinske vode so pri nas sicer v dobrem kemijskem stanju, problem predstavlja morje.

Obremenjenost slovenskih voda s prednostno nevarnimi snovmi je majhna, saj imajo po zadnjih podatkih vse celinske vode (reke in jezera) dobro kemijsko stanje, vključno s Krko in Savo, kjer je stroka v letih od 2006 do 2008 ugotavljala slabo kemijsko stanje zaradi živega srebra, je na včerajšnjem posvetu o kakovosti voda poudarila Mojca Dobnikar Tehovnik z Arsa.

Poudarila je, da v slabem kemijskem stanju ostaja obalno morje, in sicer zaradi preseganja vsebnosti spojin, ki so se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij.

Pri oceni ekološkega stanja voda v Sloveniji stroka ugotavlja, da 40 odstotkov površinskih voda dosega dobro in zelo dobro ekološko stanje, ostala vodna telesa pa dobrega stanja ne dosegajo. Največ problematičnih voda je čezmerno obremenjenih zaradi hranil, obremenjene so tudi z organsko maso in posebnimi onesnaževali.

Kot je še pojasnila Dobnikar Tehovnikova, so podzemne vode najbolj obremenjene v severovzhodnem delu države in v okolici Celja. Lani so slabo kemijsko stanje ugotovili v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.

Razlog za čezmerno obremenjenost so v največji meri nitrati, sledi atrazin in njegov razpadni produkt desetilatrazin, lokalno pa so presežene tudi koncentracije lahkohlapnih organskih ogljikovodikov. Nitrati so največji problem na vzhodu države, standard kakovosti pa je presežen tudi na Sorškem polju oz. v Žabnici in na Godešiču pri Škofji Loki.

Atrazin je problematičen tudi na posameznih delih Murske in Dravske kotline. Sicer pa je Dobnikar Tehovnikova pojasnila, da vsebnost nitratov v vodah v zadnjih letih upada, prav tako upada vsebnost atrazina. "To pomeni, da so učinki prepovedi uporabe tega fitofarmacevtskega sredstva po nekaj letih prišli do izraza," je poudarila.