L. M.

V Sloveniji letno umre med 20 in 23 tisoč ljudi, in če je bilo nekoč več klasičnih pokopov v krsti, se je pogrebna praksa v zadnjem desetletju ali dveh močno spremenila. Že leta žarni pokopi presegajo število klasičnih, odstotek upepelitev v večjih mestih znaša že nad 80, naraščajo pa tudi raztrosi pepela v naravi.

Vse to velja tudi za Dolenjsko in Posavje, povedo na Komunali Novo mesto in Komunali Brežice.

Marko Žagar, vodja pogrebne in pokopališke službe na Komunali Novo mesto, pravi, da je na petih pokopališčih, ki jih upravljajo (Ločna, Šmihel, Srebrniče, Prečna in Stranska vas) trenutno približno od 70 do 80 odstotkov vseh pokopov žarnih.

Doda, da razlike v ceni klasičnega in žarnega pokopa skoraj ni; višina stroška je odvisna predvsem od izbranih žar ali krst, protokola, ali so vključeni pevci itn.

L. M.

»Res, da je pri klasičnem pogrebu potrebnih več pogrebcev kot pri žari – šest namesto štirje –, da časovno traja dlje in da je naše delo zahtevnejše, a je pri žarnem pokopu treba upoštevati strošek upepelitve in prevoza,« razloži Žagar in pove, da obe vrsti pokopa staneta od 1.500 evrov naprej.

Pove še, da imajo na vseh pokopališčih še vedno dovolj prostora za klasične pokope. Če pa zaradi prostorske oz. zakonske omejitve globine pokopa to ni mogoče — zakon zapoveduje 1,5 metra zemlje nad krsto ter mirovalno dobo, to je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu, ki ne sme biti krajša od desetih let – se svojcem ponudi novo grobno mesto oz. tudi žarni pokop.

L. M.

Raztros pepela

V novomeški občini raste število anonimnih posipov, ko žare ne položijo v grob, ampak se svojci odločijo, da se pepel raztrosi na za to posebej odrejenem mestu na pokopališču. Takih pokopov je po besedah Žagarja okoli deset odstotkov.

Za raztros pepela imajo na pokopališču v Srebrničah posebej določena prostora: enega za odrasle in prostor za otroški raztros z imenom Jasa solz – tu gre pokojne novorojenčke, nedonošenčke itn. Po Odloku o pokopališkem redu mestne občine iz leta 2018 je tak raztros pepela dovoljen še zunaj pokopališča na posebej določenem mestu ob Mordaxovi kapeli pri Evangeličanski cerkvi v Novem mestu, drugod pa ne.

L. M.

Raztros v vinogradu

Ni pa mogoče na območju novomeške občine pepela pokojnikov po njihovi želji oz. želji svojcev raztrositi kar nekje v naravi, npr. v gozdu, v reki, v planinah … »Pred sprejetjem odloka se je to dogajalo, npr. raztros z balona, po reki Krki itn., želje ljudi so včasih res neverjetne. Ta odločitev je stvar vsake lokalne skupnosti,« pove Žagar.

Osebni arhiv

Mitja Stergar, operativni vodja pogrebnih storitev na Komunali Brežice, kjer ravno tako ugotavljajo, da je na njihovih 15 pokopališčih vse manj klasičnih pokopov, za katere imajo še dovolj prostora, pa pove, da brežiška občina dovoljuje raztros pepela v naravi. Med mogoče najbolj nenavadnimi primeri omeni raztros v vinogradu.

Tudi žarne niše

Na brežiških pokopališčih imajo na voljo ponekod tudi žarne niše – posebne zidove z vgrajenimi manjšimi odprtinami, v katere se shrani žaro s pepelom pokojnika oz. kolumbarije –, ki so še proste, medtem ko jih novomeška pokopališča nimajo.

Se pa pojavljajo takšne želje, pove Žagar in doda, da si svojci v zadnjih letih želijo pogreb v čim krajšem času po smrti, pogosto že v dveh do treh dneh. Tudi slovesi v mrliških vežicah so krajši kot nekoč – pogosta so eno- ali dveurna slovesa pred samim pogrebom.

L. M.

Stergar doda, da je vse več pogrebov v ožjem družinskem krogu. Na območju Novega mesta so cerkveni pogrebi še vedno pogostejši, vendar se delež civilnih pogrebov počasi povečuje, zlasti pri mlajših generacijah, opaža Marko Žagar. »Zagotavljamo podporo in izvedbo obeh oblik pogrebov, skladno z željami svojcev. Na splošno se jim trudimo prisluhniti, je pa naše delo zelo občutljivo, pomembna sta pieteta in človeški pristop,« pove.

Grobov nočejo

Sogovornika povesta, da so vzroki za večje število upepelitev pri nas mogoče ponekod tudi prostorski, a glavna dejavnika sta manj zahtevno vzdrževanje grobov in spremenjene družbene navade. 

Da gre za globlje razloge, kot jih običajno navajajo svojci ali pogrebne službe – prostorska omejenost pokopališč, nižji stroški, preprostejša organizacija itn., – pa meni generalni tajnik Škofije Novo mesto Peter Kokotec.

L. M.

Smrt v sodobni družbi

»Gre predvsem za spremenjeno razumevanje in dojemanje poslavljanja ob koncu življenja, smrti kot dela človekovega bivanja, nezmožnosti sprejemanja smrti in žalovanja v sodobni kulturi in vere v posmrtno življenje. Katoliška cerkev ob tem ohranja jasno stališče: pokop telesa ostaja najbolj naravna in priporočena oblika slovesa s pokojnikom. Hkrati Cerkev ne prepoveduje upepelitve, če ta ni izbrana zaradi razlogov, ki nasprotujejo krščanskemu nauku. Če je že žarni pokop, potem mora biti tudi ta izraz vere, spoštovanja in upanja v vstajenje.«

Kokotec pove, da po podatkih Škofije Novo mesto klasičen pokop v krsti še vedno ostaja mogoč na vseh pokopališčih, kar pa po pred kratkim objavljeni raziskavi dr. Draga Čeparja ni mogoče povsod drugod po Sloveniji.

Čepar je ugotovil, da na 50 zelo zasedenih pokopališčih novih grobnih polj za pokop v krsti ni več mogoče pridobiti (le v obstoječi grob), na treh slovenskih pokopališčih pa klasičen pokop ni dovoljen.

L. M.

Verska svoboda

V novomeški škofiji duhovniki in župnije redno sodelujejo z občinami in s komunalnimi podjetji ter opozarjajo, da mora biti pri načrtovanju pokopališč ohranjena možnost obeh oblik pokopa, »s čimer se spoštuje ne le verska svoboda, ampak tudi človeško dostojanstvo vsakega človeka, ne glede na njegovo versko prepričanje. V prostorskih načrtih in uredbah morajo pristojni organi zagotoviti dejansko možnost klasičnega pokopa, kjer za to obstajajo razmere,« pove Peter Kokotec.

Doda, da je Katoliška cerkev skupaj z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji – z islamsko skupnostjo, evangeličansko cerkvijo, evangelijsko binkoštno cerkvijo, s srbsko pravoslavno cerkvijo, z makedonsko pravoslavno cerkvijo in judovskim združenjem v Republiki Sloveniji – letos opozorila na potrebo po spoštovanju verske svobode tudi pri vprašanju pokopa.

Njihova skupna izjava poudarja, da onemogočanje pokopa v krsti tam, kjer za to obstajata prostor in želja pokojnikove družine, predstavlja obliko diskriminacije. V praksi se žal svojcem največkrat najprej ponudi žarni pokop, kar se Cerkvi zdi nedopustno, pravi Kokotec.

L. M.

Pogrebi zrcalo časa

Krajši, hitrejši in vse bolj zasebni pogrebi so zrcalo časa, v katerem živimo – časa naglice, individualizma in oddaljenosti od verskih korenin, povezani pa so tudi s težjim osebnim soočanjem s smrtjo, pravi Kokotec.  »Nezavedajoč se, da to ni rešitev osebne stiske ob takem trenutku, ampak jo še poglablja. Sodobna družba smrt vse bolj odriva iz javnega prostora, v tej zasebnosti pa se izgubljajo podpora skupnosti ob žalovanju svojcev, ohranjanje spomina na pokojnika in zmožnost osebnega procesa žalovanja, ki je nujni del ob vsakem srečanju s smrtjo,« razlaga generalni vikar Škofije Novo mesto.